fbpx

[VIDEO] Slovenske medije v večini obvladujejo strici iz ozadja

Foto: YouTube

RTV Slovenija je imela leta 2015 118.275.000 evrov prihodkov, od tega kar 96.341.000 milijonov evrov iz naslova RTV naročnine, ki jo plačujemo vsi lastniki električnih priključkov. RTV bi morala zagotavljati objektivnost informiranja državljanov, saj je le to njen osnovni namen. Namesto tega pa izvaja cenzuro in očitno navija za lepo politično opcijo. O razmerah na RTV SLO in o ostalih medijih, ki so prisotni v slovenskem medijskem prostoru, so spregovorili v včerajšnji oddaji Hobotnica z voditeljem Borisom Tomašičem, katere gosta sta bila Bojan Požar, urednik Požarreporta.si in urednik Demokracije Metod Berlec.

Temu pritrjuje tudi zadnji primer cenzure dokumentarca novinarja in vojnega dopisnika Valentina Areha o Jugoslovanski ljudski armadi, v katerem dokazuje, da je šlo za represivno orodje v rokah totalitarnega komunističnega režima pod vodstvom Josipa Broza Tita. Dokumentarec je bil očitno za vplivneže na RTV in njihove strice iz ozadja prehud udarec.

Dokumentarec o JLA je bil očitna tarča RTV cenzure
Areh je prikazal resnico o JLA, ki je izčrpavala državo, saj je šlo zanjo kar 20 odstotkov BDP-ja. Prikazal je dejansko življenje v socializmu, ki je bilo vse prej kot lepo. V dokumentarcu je prikazal izjave takratnih političnih veljakov, ki so danes prikazani kot demokrati. Očitno pa je bil najbolj sporen posnetek rokovanja Milana Kučana z diktatorjem Titom. Dokumentarec je nenadoma izginil iz internetnega arhiva TV SLO, pri čemer ni nikjer nobenega pojasnila zakaj se je to zgodilo.

Foto: Nova24tv

Foto: Nova24tv

Najprej so na RTV menjavali url naslove, na katerem je bil posnetek, potem pa je dokončno izginil. RTV je v opravičilo podala bizaren izgovor, da nimajo urejenih avtorskih pravic za arhiviranje. Več kot očitno gre za cenzuro, ki jo poznamo iz časov o katerih film govori. Po silnem ogorčenju javnosti in pritisku na družbenih medijih so dokumentarni film vrnili v arhiv, vendar nekoliko krajši.

Bojan Požar je podal prepričanje, da težko verjame, da je šlo za problem avtorskih pravic. “RTV SLO ima izjemno močno pravno službo, ki je glede avtorskih pravic zelo dosledna. Mislim, da je šlo za cenzuro. V primeru RTV-ja gre za nacionalno televizijo, ki si cenzure nikakor ne bi smela dovoliti, glede na to, da je večinsko financirana s strani davkoplačevalcev. 

Foto: STA

Foto: STA

Pri nacionalni televiziji je problem, da se nikoli ne ve kdo je za kaj odgovoren je izpostavil Požar in je podal mnenje, da bi bi potrebovali celo forenzično preiskavo, če bi hoteli ugotoviti, kdo je bil ta, ki je dal film umakniti.

Oddaja Tarča na tematiko splava je bila tarča polemik programskega sveta
Podoben primer se je ugodil v primeru oddaje Tarča, v kateri so govorili o splavu. Z njo se je ukvarjal celo programski svet in jo označil za neprimerno, ker so po njihovem mnenju polemizirali o z Ustavo zaščitenih pravicah. Med najbolj glasnimi kritiki je bil Domen Savič, ki je znan po svojih nestrpnih izjavah, ki drugače misleče zmerja s klerotalibani. Glede njegove izvolitve je bil v oddaji posebej kritičen Požar in dejal, da izvolitev takšne osebe, ki v življenju še ni nič naredila predstavlja pravo sramoto Cerarjeve vlade.

Po besedah Požarja je mogoče razbrati, da pri nas niso pripravljeni sprejeti drugačnega mnenja. “Potrebno je zavedanje, da je razprava o prepovedi splava povsem legitimna tema. Tudi, če želiš Ustavo spremeniti, moraš o tem razpravljati”. Po mnenju Berleca je botre iz ozadja zelo zmotilo, da so do besede prišli tudi drugače misleči.

Na RTV ne razumejo pravice svobode govora

Za takšno ravnanje ni nobenega opravičila, zato bi morali takoj odstopiti direktorica Televizije Slovenija in nekdanja poslanka LDS Ljerka Bizilj in generalni direktor Marko Fili in urednik, ki je film umaknil iz arhiva. Gre za nedopustni poseg v novinarsko delo in za manire, ki so značilne za totalitarne države. Vodstvo RTV in njeni uredniki očitno ne razumejo pravice svobode govora in že zmeraj razumejo poklic novinarja kot ga je definiral Jože Smole: “Novinar je družbeno-političen delavec, ki je zavestno privržen idejam marksizma in leninizma.”

Enostranska politična obarvanost programskega sveta RTV
Požar je podal prepričanje, da je programski svet zelo enostransko politično obarvan, zato vedno, ko se bo pojavila oddaja, ki ni po godu levi politični opciji, bo vsebina oddaje pod drobnogledom leve politične opcije. “V primeru, da bi šlo za drugo politično opcijo, pa bi programski svet ocenil, da gre za poseg v novinarsko svobodo.” 

Foto: STA

Foto: STA

“Na Zahodu ni novinarske teme, ki ne bi smela biti tema je še povedal in dodal, da je o ustavnih pravicah mogoče debatirati.” RTV SLO ima po prepričanju Požarja za sabo niz cenzorskih in neumnih odločitev. “Ko so predstavljali mojo knjigo o Melaniji Trump, so v studio povabili druge ljudi, da so o njej govorili, namesto mene.To preprosto kaže na to kakšna medijska nestrpnost vlada pri nas.”

Dokumentarec Maska demokracije je bil tarča cenzuriranja na Planet TV
Tomašič je opozoril, da se je glede filma Maska demokracije dogajalo podobno kot v primeru dokumentarca o JLA, saj je bilo najprej predvideno njegovo predvajanje na Planet TV in potem ni bil predvajan. Po prepričanju Berleca so bili prav pritiski s strani javnosti tisti, ki so vplivali njegovo predvajanje po slovenskih kinematografih.

Foto: YouTube

Foto: YouTube

Požar je podal prepričanje, da je pri dokumentarcih in pri razkrivanju arhivov najbolj absurdno to, da nekateri želijo cenzurirati zgodovinska dejstva. V razpravi je Berlec dodal, da je zelo očitno, da resnica boli.

Cenzura medijev je daleč od standardov medijske svobode

“To kar se danes dogaja v medijih je daleč za standardi medijske svobode, ki so bili vzpostavljeni konec 90ih let,” je komentiral Požar. 

Po besedah Berleca je neverjetno, da se takšne vrste cenzura vrši v letu 2016, po njegovem prepričanju so bili mediji v začetku 90ih let veliko bolj pluralni kot so danes. “Zdaj smo priča velikem zgražanju kaj se dogaja na Madžarskem, da je pri njih nehal izhajati levi opozicijski časopis. Pri nas v Sloveniji pa nimamo niti enega opozicijskega dnevnega časopisa. Vseskozi smo tako priča dvojnim merilom in zdi se mi, da bo temu še nekaj časa tako.”

Foto: STA

Foto: STA

V primeru Večera gre za tesno prepletenost interesov
Uroš Hakl je skupaj s Sašem Todorovićem kupil časnik Večer. Pred tem je bil javnosti neznan in se je ukvarjal z informacijskimi tehnologijami. Sam ima v lasti 40% Večera, skupaj z očetom Borisom, lastnikom podjetja Hakl & Hakl d.o.o., ki ima v lasti 19,9% Večera in je lastni Zavoda PISK, Maribor in Podjetja za informiranje Murska Sobota, d.o.o.  Boris Hakl je solastnik podjetja Hakl IT d.o.o., v katerem sta še lastnika še Panvita d.d. in Pomgrad d.d. Staneta Polaniča, ki velja za najbogatejšega in najvplivnejšega posameznika v Pomurju.

Foto: STA

Foto: STA

Polanič obvladuje vrsto podjetij, preko brata svoje žene Borisa in sina Uroša obvladuje tudi medije v severovzhodni Sloveniji. Poleg tega je Uroš Hakl preko Večera kupil blagovne znamke propadlega podjetja Delo Revije. Večer je tako pridobil blagovne znamke kot so Jana, Lady, Obrazi, Stop, Smrklja, Naša žena, Kih, Radar, Eva, Rože in vrt ter znani prireditvi Viktorji in Slovenka leta.

Tajkun Martin Odlazek obvladuje vrsto medijev, tudi Reporter

Precejšen del medijev obvladuje tudi eden najbogatejših Slovencev, ki je bil pravnomočno obsojen na 6 mesecev zapora zaradi zlorabe položaja. Odlazek je preko svojih in povezanih podjetij lastnik Dolenjskega lista, Salomona, Sveta 24, RGLa, Studia D, Radia Kum in Radia ter TV-ja Veseljak. Poleg tega ima v lasti skoraj vse pomembnejše tiskarne v Sloveniji, od Papir Servisa do DELO- Tiskarne. Pred kratkim je začel skrivati svoje lastništvo v medijih in drugih podjetjih. Umaknil se je iz podjetja Krater, katerega lastniki so postali podjetja Kraterja, tako, da obvladujejo sami sebe.

Odlazek naj bi dolgoval več kot 40 milijonov evrov, zato je mogoče, da se skriva, da  ne bi bilo ogroženo njegovo premoženje. Drugi mogoč razlog pa je, izogibanje medijski zakonodaji, ki prepoveduje koncentracijo lastništva v medijih. Zanimivo je, da je kupil tudi podjetje Prava smer, ki izdaja revijo Reporter. Po njegovih zagotovilih, ki jih je dal za časnik Finance, naj ne bi spreminjal uredniške politike vsaj eno leto in da mu gre zgolj za posel. Glede na izkušnje propadlega Maga, bi bilo spreminjanje uredniške politike samomor. Pojavlja se vprašanje, če tega vseeno ne bo storil. komu bodo strici iz ozadja zagrozili z zahtevo za predčasno odplačilo dolgov?

Latnik Dela pa je postal FMR d.d., ki ga obvladuje Stojan Petrič, ki je alfa in omega skupine Kolektor, čigar lovke se razprostirajo vse od elektromotorjev, medijev pa do gradbeništva. Delo ima v lasti tudi Gorenjski glas. Če k vsemu dodamo še časopisno hišo Dnevnik, ki je obvladuje Bojan Petan preko DZS investicije, je jasno, da praktično vse tiskane medije preko različnih lastniških povezav obvladuje tranzicijska levica. Ker vsebinsko za vsako ceno branijo nečedne posle stricev iz ozadja, jim naklada vztrajno pada.

Mediji so politično zradikalizirani in služijo enemu političnemu gospodarju
Požar je podal prepričanje, da se je naš medijski prostor z novimi “zasebnimi lastniki” še bolj politično zradikaliziral in dodal, da je iz tega mogoče sklepati, da so bili le ti izbrani, da so v roke dobili medije. Berlec je poudaril, da če bi lastniki imeli izključno ekonomske interese, bi njihovi mediji šli v širino in bi bili pluralni, s čimer bi pritegnili večji spekter bralcev, kar bi posledično povečalo naklado. “Očitno pa je, da nimajo tega interesa in da služijo enemu političnemu gospodarju.” 

Požar, ki je bil sam vpleten v primer nakupa Dela revij, je komentiral, da bi pri zbiranju sredstev očitno moral namesto na pošten način, ubrati lobiranje pri politiki. Z banko, ki je bila takrat v državni lasti, smo se pogajali 8 mesecev za ceno, ki je bila 4,5X višja od tega kar je kasneje plačal Hakl. “Banka cene v teh osmih mesecih ni želela spustiti niti za en cent. Znotraj Haklove cene je bilo celo določeno, da je 80% pokritih z oglasnim prostorom, ostanek pa je plačal z denarjem. Očitno je, da sam nisem bil pravi potencialni lastnik in da je vse čakalo na nekoga drugega.”

Foto: YouTube

Foto: YouTube

Berlec je komentiral, da se mu zdi naravnost škandalozno, da državna banka od nekoga želi 4,5 milijonov evrov, potem pa čez mesec dni to proda samo za en milijon. “To samo kaže na to, kako se državno lastništvo zlorablja in kako škodljivo je le to.”

Planet TV je vpet v državo
Tomašič je opozoril tudi na primer Planet TV-ja, ki je v lasti državnega Telekoma in opozoril, da ima več kot dvakrat več izgube kot prihodkov in da ga prav vpetost v državo še rešuje pri življenju. Po mnenju Požarja bo preživetje televizije odvisno od tega koliko bo Telekom pripravljen vlagati.

POP TV ima za razliko od drugih televizij monopol na področju oglaševanja- kar med 75-80% oglaševanja je v njihovih rokah. Po besedah Berleca je POP TV več kot očitno na pravi politični strani. Požar je poudaril, da POP TV venomer daje vtis, da vedno nekaj razkriva, a vendarle ni temu tako, saj se nikoli ne lotijo neke velike tarče. “Vedno se lotevajo tem druge ali tretje lige kot je naprimer primer nediplomiranih poslancev ali plagiatov. To je izrazito provladna televizija.”

Berlec je za konec povedal, da bi bilo za prihodnost slovenskega medijskega prostora najboljše, če bi vanj vstopil tuj partner, ki se spozna na medijski posel.

N. Ž.