[Video] Smo Slovenci sposobni stopiti skupaj in uspešno zaključiti tranzicijo?

Slovenska zastava.

“Gospodarstvo gotovo ni postavka, ki bi ji odmerjali najvažnejšo izmed vseh vlog v ustroju družbe. A vendar, kakor je ekonomija prisilila v politično sesutje že skoraj vsa boljševiška utelešenja na planetu, tako vse kaže, da bo podobno vlogo igrala tudi v postboljševiških oziroma parademokratičnih epizodah, ki jih običajno imenujemo z izrazom tranzicija. V slovenski različici vsekakor doslej nobenemu političnemu pritisku, nobenemu civilnemu naporu in nobenemu zdravorazumskemu argumentu ni uspelo razkrinkati kulis, s katerimi so zakriti sedemdeset let delujoči mehanizmi totalitarne sredice. Natančneje povedano, razkrinkano je bilo zagotovo dovolj, a tem posamičnim spoznanjem je bila preprečena pot do zadostnega števila ljudi. Večina pa je v demokraciji edini ključ do korenitih družbenih sprememb,” piše Lenart Rihar v uvodniku 91. številke Zaveze.

In kje je skrita ta večina? Z dr. Heleno Jaklitsch jo lahko prepoznamo v njenem prispevku Aktiven kristjan? To pa ne, kjer zapiše: “Dejstvo je, da smo kristjani v Sloveniji pogosto odrinjeni na rob družbe, obenem pa se vse preradi tudi sami umikamo iz družbeno aktivnega prostora v varno zavetje zakristij. Zgodovinsko je tako ravnanje seveda razumljivo. Tako z vidika tistih, ki nam ne priznavajo enakopravnega položaja v družbi, kot z vidika nas samih.”

Zadnjih sto let je slovenski kristjan doživel vzpon, razcvet in strm padec. Vse od konca 19. stoletja, še posebno pa v času med obema vojnama, je bil ne le izredno aktiven, temveč vodilen v našem javnem in civilno družbenem življenju, pravzaprav na vseh področjih življenja – v politiki, na področju sociale, kulturnem življenju, v družbi nasploh … To je bil čas, ki je dal velike katoliške može, kot so bili Korošec, Šuštaršič, Ehrlich, Krek, Plečnik, Debeljak in še bi lahko naštevali.

Vse to se je spremenilo med, predvsem pa po drugi svetovni vojni. Že med vojno, predvsem pa prve mesece po njej je bilo umorjenih skoraj 15.000 mož in žena, med katerimi so bili mnogi stebri skupnosti, v katerih so živeli, večina med njimi je bila dobrih katoličanov. Temu je sledil izgon kristjana iz javnega prostora. Tiste, ki so hodili k maši, so popisovali, mnogi otroci so bili v šolah diskriminirani, onemogočen jim je bil dostop do šol, ki so si jih želeli … Kristjan se je tako znašel v zakristiji … Navadil se je biti tiho. 

Potem je prišla osamosvojitev, vsaj na papirju odpoved preteklemu sistemu. V tistem, za naš narod izredno pomembnem zgodovinskem trenutku, se je katoličan za hip ponovno zdramil ter množično prispeval svoj glas za samostojno Slovenijo. … Toda po nekaj mesecih, niti ne vem, če si upam reči po nekaj letih, se je vse vrnilo nazaj v stare kalupe … Oblast je ostala bolj ali manj neprekinjeno v rokah potomcev komunistične revolucije, ki so oblast davnega leta 1945 ugrabili in je niso več izpustili iz rok. Toda ob tem je tudi katoličan na nek način sprejel, dobil enako mesto, kot ga je imel v totalitarnem režimu.

Še vedno se lahko iz verujočih in njihove vere norčuje vsak, ki ima nekaj minut časa. In vsak, ki bi rad uspel, saj so prav žaljenje, omalovaževanje, diskreditacija vernih pri nas preprosta odskočna deska za uspeh. Še vedno verni ne morejo ali le stežka zasedejo pomembnejša družbena ali politična, celo strokovna mesta.”

V tokratni Polemiki smo s priznanima poznavalcema slovenske družbe Lenartom Riharjem in dr. Heleno Jaklitsch skušali iskati odgovore na zapleteno vprašanje, ali smo Slovenci sposobni stopiti skupaj in končati ustavljeno tranzicijo.

Posnetek oddaje poglejte tukaj:

Franci Donko

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!