[Video] Sodišče EU začelo ustno obravnavo tožbe proti Sloveniji zaradi arhivov ECB

Evropska centralna banka toži RS Slovenijo (foto: EPA)

Luxembourg, 22. junija – Sodišče EU je v Luksemburgu začelo ustno obravnavo tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013. Premier Janez Janša preverja možnosti za umik tožbe ali sporazumno rešitev spora, a sodni postopek za zdaj teče naprej.

Slovenijo na ustni obravnavi zastopa agentka Katja Rejec Longar, generalna pravobranilka je Juliane Kokott, sodnik poročevalec pa Maltežan Peter George Xuereb.

Preostali člani velikega senata petnajstih sodnikov so predsednik sodišča Koen Lenaerts ter sodniki Rosario Silva de Lapuerta, Jean-Claude Bonichot, Alexander Arabadjijev, Alexandra Prechal, Andreas Kumin, Lars Bay Larsen, Irmantas Jarukaitis, Thomas von Danwitz, Lucia Serena Rossi, Camelia Toader, Nuno Jose Picarra, Marek Safjan in Daniel Švaby.

Primerljivi primeri v povprečju trajali 19 mesecev od vložitve tožbe

Kljub omejitvam zaradi pandemije novega koronavirusa poteka fizična obravnava v Luksemburgu. Na sodišču je obvezna nošnja mask. Najprej bodo komisija, ECB in slovenska stran predstavile svoja stališča; vsaka ima na voljo po 15 minut. Nato lahko sodniki in generalna pravobranilka zastavljajo vprašanja. Obravnava naj bi trajala okoli uro in pol.

Na koncu bo generalna pravobranilka sporočila, kdaj bo predstavila sklepne predloge, ki za sodišče sicer niso zavezujoči. Ti običajno sledijo nekaj tednov po obravnavi, tako da jih je pričakovati zgodaj jeseni.

Na sodišču ne želijo napovedovati, kdaj bodo razglasili sodbo. Primerljivi primeri pa so lani v povprečju trajali 19 mesecev od vložitve tožbe. Po navedbah neuradnih diplomatskih virov je mogoče sodbo pričakovati konec leta.

Kršena nedotakljivost arhivov ECB

Komisija v tožbi, vloženi aprila lani, ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Slovenija je doslej vse očitke zavračala. Zagovarjala je stališče, da je koncept privilegijev in imunitet v mednarodnem pravu definiran bistveno ožje, kot je interpretacija komisije, in da preiskava, ki je usmerjena v nacionalne pristojnosti Banke Slovenije, ne more ogrožati delovanja EU. Zavračala je tudi očitek, da v tem postopku ni lojalno sodelovala.

Deset dni pred obravnavo pa je odjeknila novica, da je premier Janša pisal predsednici komisije Ursuli von der Leyen in jo vprašal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi.

Iskanje načinov kako se izogniti tožbi

V komisiji so zgolj potrdili, da so pismo prejeli, in povedali, da bodo nanj pravočasno odgovorili. Sicer pa nočejo komentirati podrobnosti pravdnega spora, da ne bi zmotili sodnega procesa. Tožbo je sicer mogoče umakniti v kateri koli fazi postopka, vse do razglasitve sodbe.

Ministrica za pravosodje Lidija Kozlovič je danes v Ljubljani glede pisma predsednika vlade povedala, da se je predsednik oziroma kabinet želel seznaniti s samim spisom, kar so tudi omogočili, da so se pogovarjali o pravnih možnostih izida in da se je predsednik potem odločil, da je poslal pismo, kar je tudi njegova pravica. Dejala je še, da ne ve, ali je dobil odgovor.

Primer je pomemben presedan za celotno EU, saj se bo prvič opredelilo pojem arhiv unije. V komisiji pravijo, da pravni postopek odpira pomembno vprašanje interakcije med nacionalnimi oblastmi in institucijami unije. Protokol o privilegijih in imunitetah je namreč redko predmet pravdnega spora. Pravni postopek naj bi tako zagotovil jasnost glede okoliščin, v katerih velja nedotakljivost arhivov unije, in kako je to pravilo treba uporabljati.

STA