Predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor ter Sergio Matarella sta pri Bazovici položila venca k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi, zatem pa še k spomeniku bazoviškim junakom. Nato sta skupaj obiskala narodni dom v Trstu, ki je bil po sto letih vrnjen slovenski skupnosti v Italiji. S tem sta sklenila spravno gesto stoletja. Matarella se je poklonil žrtvam fašizma, Pahor pa žrtvam komunizma. Tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, ki je bil kot otrok priča požigu narodnega doma, pa sta izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav.
V Trstu je bil ob navzočnosti Boruta Pahorja, Sergia Matarelle ter več ministrov Slovenije in Italije ob stoti obletnici požiga narodnega doma podpisan dokument, s katerim bo narodni dom formalno prišel v last slovenske manjšine. Tržaški pisatelj Boris Pahor, ki se požiga doma spominja še kot otrok, pa je dobil najvišji državni odlikovanji. V nagovoru je predsednik Pahor poudaril: “Trinajstega julija smo se spomnili obletnice fašističnega požiga narodnega doma. Danes, sto let po tem požigu, pa je bil vrnjen Slovencem, s čimer je bilo glede tega vprašanja zadoščeno Slovencem.”
Pahor in Matarella sta pred slovesnostjo v Trstu položila vence k spomeniku bazoviškim junakom in k spominskim obeležjem na bazoviški fojbi ter se ob tem prijela za roke. Kakšnih sto nasprotnikov sprave se je že dopoldne zbralo na mejnem prehodu Fernetiči, kjer so predsednika Pahorja pričakali s transparenti, na katerih so ga obtoževali za izdajalca. Protestniki so mu silili totalitarne simbole, plapolala pa je tudi zastava stranke Levica.
Predsednik Pahor je v nagovoru še dodal: “In ne rečem, da so moji občutki občutki vseh rojakov, ki so živeli na tem področju. Tudi različne občutke skušam doživeti, kot sem razumel skozi vse moje življenje, razlike tudi glede občutkov, ki prevevajo današnji dan.” Spomnimo, protestniki so Pahorju očitali, da se je šel poklonit prazni fojbi, v kateri naj ne bi bilo nikogar. “Tega nihče od nas ne sme pozabiti, kar se je zgodilo v preteklosti. Ampak danes je lažje, iz dneva v dan je lažje, iz meseca v mesec, iz leta v leto. V skupnem evropskem domu obujati tudi to novo sožitje s to dodatno spodbudo.”
Na dogodke se je odzval tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je na svojem Twitter profilu objavil: “To je konkrento, pristno in hkrati močno simbolno dejanje sprave, pomemben korak k sožitju in dobri prihodnosti dveh narodov, prepletenih tudi z obema manjšinama in delovanjem v EU ter NATO. Hvala predsednik Pahor in predsednik Matarella za pogum in vztrajnost.”
To je konkretno, pristno in hkrati močno simbolno dejanje sprave, pomemben korak k sožitju in dobri prihodnosti dveh narodov, prepletenih tudi z obema manjšinama in delovanjem v #EU in #NATO. Hvala predsednik @BorutPahor in predsednik #Mattarella za pogum in vztrajnost. 🇸🇮🇮🇹 https://t.co/SDntXYeZ6o
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 13, 2020
Dogodka se je udeležil tudi zunanji minister Anže Logar, ki se je srečal z italijanskim zunanjim ministrom Luigijem di Maiem, Matarello in Pahorjem ter Heleno Jaklitsch, ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Minister Logar poudarja, da je to čas novega obdobja v Trstu: “Naj bo 100. obletnica požiga Narodnega doma hkrati simbol preporoda mesta in slovensko-italijanskih odnosov v naši skupni evropski hiši. Narodni dom naj postane hiša dialoga, prijateljstva in sožitja med narodi.”
Minister @AnzeLog: "Naj bo 100. obletnica požiga Narodnega doma hkrati simbol preporoda mesta in slovensko-italijanskih odnosov v naši skupni evropski hiši. Narodni dom naj postane hiša dialoga, prijateljstva in sožitja med narodi." #SkupajvEvropi
➡️https://t.co/35634oHV5l pic.twitter.com/7nz6Th0N0t
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) July 13, 2020
Tudi slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc meni, da v Trst prihajajo novi časi: “To je zgodovinski dan za slovenski narod in slovnesko narodno skupnost v Italiji in ne samo za nas, ampak celo za celotni Trst, ker sta oba predsednika postavila temelj k novemu branju zgodovine, ki naj bo v sočutju in spoštovanju drugega.” Direktorica Narodne in študijske knjižnice Luisa Gergolet pa kot Primorka opiše: “S čustvenega vidika, obisk na šohtu* je zelo boleč. Petindvajset let fašizma in še potem vojna, to so spomini, to imamo mi v krvi in to doživljamo zelo močno in ne moreš pozabiti in zato skoraj s težavo to sprejemamo, a to gledaš v luči sprave.”
Deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec pravi, da sprava prinaša ponovno prostor kulturi in identiteti: “Ko ta dan pooseblja dan odlikovanja Borisu Pahorju, kjer gre za odlikovanje in pomeni zdravilo za mesto Trst. To, kar se je dogajalo v prvi polovici minulega stoletja, za sovraštvo, ki je nastajalo, za povratno sovraštvo, za vse, kar je utrpelo to mesto, ko je izgubilo pozornost do lastne večplastne, večkulturne, večjezične identitete.”
Sam proces vračanja narodnega doma bo sicer trajal več let, saj bo potrebno urediti številne birokratske formalnosti. Italijanski predsednik Matarella je ob tej priložnosti povedal, da zgodovine ni moč izbrisati. Težke izkušnje ljudi ne gre pozabiti, toda potrebno je pogledati v sedanjost in prihodnost. Z dogodkom je bil storjen pomemben korak k dialogu dveh kultur, ki sta izjemno pomembni za to območje. Dogodki so zaradi pandemije potekali brez množične udeležbe. Osrednjo kulturno prireditev, ki jo je slovenska manjšina pripravila ob stoletnici požiga, so tako zaradi pandemije preložili za leto dni.
Sara Kovač
*šoht: rudniški rov, narečno