fbpx

[Video] Štuhec: Slovenski akademiki, ki nasprotujejo vladi, spominjajo na srbske kolege, ki so podprli Miloševića

Moralni filozof in teolog dr. Ivan Štuhec (foto: Nova24TV)

V oddaji Komentar, 5. novembra 2021, je stanje v državi komentiral duhovnik in moralni teolog dr. Ivan Janez Štuhec. Slovenske akademike naj bi po Štuhecevem mnenju motilo oddaljevanje trenutne politične garniture od Sovjetske zveze in močnejše navezovanje stikov z državami znotraj EU. Štuheca delovanje do vlade kritičnih slovenskih akademikov spominja na njihove srbske kolege, ki so podpirali Slobodana Miloševića.

“Situacija v slovenski družbi glede covidne krize se ne umirja, ampak se prej dejansko poslabšuje in na nek način zaostruje,” je v uvodu oddaje Komentar 5. novembra 2021 povedal moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Po Štuhecevem mišljenju bi bilo v takšni situaciji od institucije, kakršna je Slovenska akademija znanosti in umetnosti, pričakovati trezne, pomirjujoče, spravne in temu podobne glasove. Namesto tega člani SAZU s svojimi pamfleti napadajo trenutno vlado. Nekateri člani komisije za človekove pravice, Štuhec je izpostavil filozofa Tineta Hribarja, so v svojem na parlamentarce naslovljenem dopisu za izhodiščno tezo postavili trditev, da vlada Janeza Janše vlada vedno bolj avtokratsko in to naj bi mejilo že na totalitarizem.

“Če bi se kot družboslovci vprašali, kaj je avtokratsko vladanje in kaj je totatalitarizem, potem bi se morali vprašati, kako je mogoče, da tak besednjak uporabljajo filozofi in ljudje, ki bi se morali pri svoji rabi terminov držati tistega, kar ti termini dejansko povedo,” je bil kritičen Štuhec. Filozof morale je pojasnil, da če bi bila trenutna vlada avtokratska, kakor jo obtožujejo, koalicijski partnerji ne bi imeli nobene besede, kar pa po Štuhecevem mnenju ne drži.

V nekaterih državah še ostrejši ukrepi
Akademiki vladi očitajo, da pri vprašanju epidemije covida-19 namesto z zakoni vlada z odloki. Štuhec tega ni zanikal, je pa izpostavil, da enako počnejo tudi v drugih državah po Evropi. Takšen primer sta tako Italija kot tudi Avstrija, poudarja Štuhec. V nekaterih državah, “jedrnih” državah, kot je npr. Nemčija, izpostavlja Štuhec, so imeli celo ostrejše ukrepe oziroma so njihovo izpolnjevanje jemali veliko resneje kot v Sloveniji.

Štuhec je kot problematično izpostavil problem parlamenta, parlamentarne večine in hitrost odločanja zakonodajne veje oblasti, ki ne more dnevno spreminjati zakonov, tako kot je primorana odločitve zaradi epidemiološke slike sprejemati vlada. Štuhecu se iz tega vidika zdi pričakovano, da se vlada odziva na trenutne izzive. “Ves čas lahko ugotavljamo in vidimo, da vlada v veliki meri sledi temu, kar medicinska stroka svetuje, vendar mora vlada poleg medicinskih argumentov in razlogov upoštevati tudi gospodarske, socialne in druge.”

Premier Janez Janša (Foto: Vlada RS)

Kot dokaz, kako iz trte zvite so obtožbe akademikov o totalitarizmu in avtokraciji v Sloveniji, se Štuhec sprašuje, kako so se na razne kršitve človekovih pravic cenjeni akademiki odzivali v času komunistične Jugoslavije. Ali so se tudi takrat za vsako muho repenčili in razmetavali s tinto, kakor to počnejo danes, ali pa so mogoče takrat, ko so res živeli v totalitarizmu in avtokratskem sistemu, raje držali jezik za zobmi. Že odgovor na to vprašanje bi moral zadostovati glede trditev, da dandanes živimo v totalitarizmu, poudarja Štuhec. Kaj takega so si lahko kvečjemu privoščili v 80. ali poznih 80. letih, ko je bila komunistična Jugoslavija z eno nogo v grobu. “Bistvo totalitarnega sistema je, da delitev oblasti med sodno vejo, izvršilno vejo in zakonodajno vejo ni funkcionirala, da je niti ni bilo.” Danes to je. Kako katera veja oblasti funkcionira, bi se dalo razpravljati, a nihče ne more reči, da je sodstvo podvrženo izvršni oblasti.

Potrebno gledati na stvari v evropskem kontekstu
Po mnenju Štuheca je te zadeve treba videti v evropskem kontekstu. “In ko vidimo zadeve v evropskem kontekstu, bomo hitro ugotovili, da so vsi ti argument akademikov iz trte zviti.” Akademiki premierju Janezu Janši očitajo, da s svojim pariranjem z bruseljskimi aparatčiki ruši ugled Slovenije, kar pa po Štuhecovem mnenju ne drži, saj so “evropski mediji orkestrirano napadali predsednika vlade pred prevzemom vodenja Evropske unije.” Orkestrirani napadi z istimi argumenti so se ponavljali tudi po prevzetju predsedovanja v slovenskih medijih. To je izvozno-uvozni konstrukt slovenske levice.

Ivan Šokić