fbpx

[Video] Tako je POP TV izkoriščal depresijo mladostnikov za rušenje vlade in ukrepov

Direktor družbe Riko Janez Škrabec, urednica uredništva programa na Prvem programu Radia Slovenija Darja Groznik, Marjan Šarec (foto: sta)/ mladostnik Lars Podkrajšek- petkov protestnik

POP TV že od začetka epidemije s svojim poročanjem demonizira ukrepe vlade in jih ruši. Čeprav so napovedovali, da bodo s skupno oddajo z RTV pripomogli k reševanje epidemije, so jo, kot smo že poročali, le še poglobili. Nič drugačno ni poročanje na spletu 24ur ali na poročilih. Poslušamo lahko le, kako so ukrepi “neustavni”, da je nošenje mask nezakonito, da je pogoj PCT diskriminajoč, hkrati se čudijo rekordom novookuženih in očitajo vladi, da je kriva za kolaps zdravstvenega sistema, ker je toliko covidnih bolnikov. Sedaj so se z radikalnimi levimi gosti spravili celo na duševno raven mladostnikov in najstnikov, češ da so depresivni, anksiozni, samomorilni zaradi ukrepov vlade. 

Tako POP TV s svojimi prispevki demonizira ukrepe vlade. Nedavno so namreč poročali, da v ambulantah opažajo vse več otrok in mladostnikov z anksioznimi motnjami, samomorilnim vedenjem, depresijo, samopoškodovanjem, motnjami hranjenja in slabo samopodobo. Vse to pripisujejo vladi in ukrepom.

Za oblikovanje prispevka po svoji meri so vprašali skrajno levi mladostniški kader, kot je Lars Podkrajšek, levičarski aktivist, in pa Darjo Groznik, ki so jo predstavili kot predsednico Zveze prijateljev mladine Slovenije, pozabili pa pripisati, da je bila odgovorna urednica Radia Slovenija in je bila tudi v procesu kandidature za direktorico. V preteklosti je sodelovala tudi z Marjanom Šarcem in Janezom Škrabcem. “Otroci tožijo, da so žalostni, da jih je strah, da imajo slabo samopodobo, čutijo nespečnost, so osamljeni, zatekajo se k samopoškodovanjem in motnjam hranjenja”, je dejala.

Direktor družbe Riko Janez Škrabec, urednica uredništva programa na Prvem programu Radia Slovenija Darja Groznik, Marjan Šarec (Foto: sta)

Leta 2020 (epidemija) je bilo v Sloveniji manj samomorov kot leta 2019 – več je bilo ozaveščanja
Vsi kritiki  ukrepov pa so pozabili povedati dejansko statistiko in rezultate zadnje raziskave, ki so zelo vzpodbudne. Samomorilni količnik, ki so ga v statističnem uradu zabeležili v letu 2020, je nižji v primerjavi z letom 2019. Doc. dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravja je povedala, da je upad v številu samomorov, ki so ga zabeležili v letu 2020, vsekakor vzpodbuden. “Upad samomorilnega količnika v prvem letu pandemije covida-19 lahko razložimo z različnimi dejavniki. Okrepile so se aktivnosti ozaveščanja o vplivu pandemije na duševno zdravje in iskanju pomoči, sprožile so  se različne oblike ekonomske pomoči,  delo od doma je vsaj za krajši čas lahko zmanjšalo stres, okrepile pa so se lahko tudi nekatere osebne vezi in zavedanje, da “smo vsi na istem”, kar je lahko zmanjšalo občutek stiske, tudi osamljenosti. Že v preteklosti so ugotavljali, da v času vojn in različnih družbenih kriz število samomorov upade, kar so razlagali s tem, da se poveča socialna povezanost, kohezija, v spopadanju s tistim, kar nas ogroža od zunaj“. 

Raziskava: Splošno duševno stanje mladostnikov boljše kot pred začetkom epidemije
Rezultati letošnje septembrske znanstvene in strokovne konference “Javno zdravje in COVID-19” kažejo, da je pandemija covida-19 v Sloveniji pomembno vplivala na počutje odraslih prebivalcev. Res je, da so v času epidemije zaznali nižje subjektivne ravni duševnega blagostanja ter višje odstotke doseganja kriterijev tveganja za pojav depresivne motnje predvsem v starostni skupini od 18 do 29 let ter ženski populaciji. Zadnji podatki iz maja letos pa kažejo, da se je splošno duševno blagostanje izboljšalo ne le pri mladostnikih, ampak na celotnem vzorcu.

Foto: NIJZ

POP TV za svoje poročanje izbere levi kader, ki le kritizira
“Kot veliko njenih vrstnikov je bila tudi Alma zaradi šolanja od doma pod velikim stresom, večkrat je zato izostala od ocenjevanja, kar je vse samo potenciralo. Postala je anksiozna in začela doživljati panične napade.” Alma je tudi povedala svojo zgodbo, da so ob paničnem napadu poklicali zdravnika in reševalce, ki pa so jih poprosili, če jo lahko pripeljejo starši. To jim očitno ni bilo všeč, ker so si želeli boljše obravnave, a je jasno, da reševalci pridejo zgolj ob zares nujnih primerih, ko je lahko ogroženo tudi življenje. Alma je bila tudi zgrožena, da je čakala 6 ur, a to je na urgenci popolnoma ustaljena praksa. Vsemu temu je dodal svoje tudi Lars Podkrajšek in dejal, da jih nihče ni vprašal, kako se počutijo, “noben nam ni pomagal ali nam prišel nasproti v času šolanja na daljavo, ki je bilo tako bolj utrujajoče kot v živo, v šoli.” To seveda ni res.

Lars Podkrajšek kot član Mladinskega aktivistične organizacije (MAO) na petkovih nezakonitih protestih v Ljubljani (Foto: Facebook, Andrej Pezdir)

Mladostnikom je ponujeno veliko pomoči
Ni res, da mladostnikom nihče ni prišel naproti in da nihče ni poskrbel zanje. Le poseči morajo po pomoči. NIJZ je organiziral “telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19”. Bil je namenjen čustveni podpori pri obvladovanju tesnobe, strahu, jeze in drugih čustvenih stanj ter z njimi povezanih odzivov; podporo ob soočanju z izgubo zaposlitve, čakanjem na delo ali težavah, povezanih z delom od doma; podporo pri soočanju z osebnimi stiskami in težavami v medosebnih odnosih v času izolacije.

Še vedno deluje Tom telefon, kjer so organizirali tudi več dogodkov, med njimi tudi “odmeve epidemije: kako naprej?”, na katerem sodelujejo psihoterapevti, psihologi, socialni delavci.

Organizirajo se tudi številni programi za pomoč mladostnikom. V sodelovanju predstavnikov stroke s področja vzgoje in izobraževanja, sociale in zdravstva ter treh ministrstev, MZ, MIZŠ ter MDDSZ, so organizirali “medresorni posvet varovanje in krepitev duševnega zdravja otrok in mladostnikov v času epidemije. Posveta se je udeležilo več kot 110 strokovnjakov vseh treh resorjev (šolstva, sociale, zdravstva), predstavnikov mladih,  staršev, NVO.

Poročanje POP TV o cepljenju
Analiza Urada vlade za komuniciranje (Ukom) je namreč pokazala, da so v prid ukrepom pričeli poročati šele v začetku novembra, ko je vrag že vzel šalo, prej pa je bila slika povsem obratna. POP TV je namreč poročal v prid protestom ali nasprotovanju ukrepom in cepljenju skoraj toliko kot so podpirali boj proti covid-19.  Ko govorimo o komunikaciji RTV Slovenija in POP TV v glavnih poročilih, je tako dobil svoj zvezdniški trenutek vsak, ki je miniral samozaščitna ravnanja proti covid-19 ali bil proti cepljenju. In kot se je videlo na protestih pogosto z aktivistično navdušenim poročanjem,” je v zvezi z analizo poudaril direktor Ukoma Uroš Urbanija. Premier Janez Janša pa je izpostavil, da so podatki neizprosni.

Minutaža, merjena od veljavnosti PCT pogoja 15. septembra 2021.

Mladostnikom je ponujeno veliko pomoči
Ni res, da mladostnikom nihče ni prišel naproti in da nihče ni poskrbel zanje. Le poseči morajo po pomoči. NIJZ je organiziral “telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19”. Bil je namenjen čustveni podpori pri obvladovanju tesnobe, strahu, jeze in drugih čustvenih stanj ter z njimi povezanih odzivov; podporo ob soočanju z izgubo zaposlitve, čakanjem na delo ali težavah, povezanih z delom od doma; podporo pri soočanju z osebnimi stiskami in težavami v medosebnih odnosih v času izolacije.

Še vedno deluje Tom telefon, kjer so organizirali tudi več dogodkov, med njimi tudi “odmeve epidemije: kako naprej?”, na katerem sodelujejo psihoterapevti, psihologi, socialni delavci.

Organizirajo se tudi številni programi za pomoč mladostnikom. V sodelovanju predstavnikov stroke s področja vzgoje in izobraževanja, sociale in zdravstva ter treh ministrstev, MZ, MIZŠ ter MDDSZ, so organizirali “medresorni posvet varovanje in krepitev duševnega zdravja otrok in mladostnikov v času epidemije. Posveta se je udeležilo več kot 110 strokovnjakov vseh treh resorjev (šolstva, sociale, zdravstva), predstavnikov mladih,  staršev, NVO.

Anita Gužvič