[VIDEO] To so najvišje plače v slovenski javni upravi

Foto: Nova24TV

Slovenska javna uprava je neučinkovita in potrebna prenove, a vlada se je loteva na podlagi napačnih izhodišč, zato je težko ugotoviti, kje leži odgovornost. Fidel Krupič in Zvonko Černač sta zato predstavila temeljni program prenove javne uprave s skupnim imenovalcem 4P – profesionalna, podjetniško naravnana, prijazna in prisotna javna uprava. 

Temeljni cilj programa optimizacije javne uprave je, da se v središče delovanja postavi stranko oziroma uporabnika javnih storitev. Davkoplačevalec bi moral biti v centru delovanja in dogajanja javne uprave – in ne obratno. Večina ljudi, ki smo jih anketirali, ima namreč z javno upravo slabe izkušnje. ”Davkoplačevalec bi moral biti kralj tako, kot je potrošnik v trgovini,” je prepričan Fidel Krupič.

 

Zvonko Černač, bivši minister za infastrukturo, meni, da bi bilo storitve javne uprave potrebno približati davkoplačevalcem. ”Sistem, kot je se je gradil vse od samosvojitve, proces v nasprotni smeri pa ne bo enostaven. Tukaj bo potrebno narediti denormativizacijo ali spremembo zakonov,” je pojasnil.

Z njim se strinja tudi Krupič, ki je dejal, da v javni upravi veliko ljudi hodi samo v službo, pomembno pa jim je le to, da tam preživijo osem ur. Kot problematične je označil tudi postopke, ki so se močno razrastli, za polovico od njih pa ne vemo več, čemu so namenjeni; največ birokratskih primerov pa je v gradbeništvu.

Plače v javni upravi bi morale biti odvisne od dela
Z mandatnim imenovanjem vodilnih funkcij bi se povečala osebna odgovornost uslužbencev, ki je danes ni. Potrebno bo oblikovati kazalce uspešnosti, ki morajo biti enaki ali vsaj primerljivi kot kazalci v gospodarstvu. Potrebno je odpraviti plačno uravnilovko ter uvesti – po zgledu v gospodarstvu – variabilni in fiksni del plače za vse zaposlene v javni upravi, kjer bo vsaj 30 odstotkov plače odvisnih od rezultatov dela. Tisti, ki ne bodo uspešni, bodo s tem dobili tudi manjšo plačo.

To so najvišje plače v slovenski državni upravi. Preverite, kdo je na vrhu: [VIDEO] To so najvišje plače v slovenski javni upravi 1

Ena izmed najštevilčnejših javnih uprav v EU
Javna uprava bi morala zmanjšati lastne stroške funkcioniranja, hkrati pa povečati učinkovitost. ”Analiza, v kateri smo po rezultatih prav tako tik pod negativnim vrhom, so javni stroški oziroma delež državnega denarja (v BDP), ki ga država v glavnem nameni za stroške javnega sektorja in prerazporeditev prihodkov. Slovenija že dolgo velja za državo, ki ima glede na število prebivalcev enega izmed najštevilčnejših javnih sektorjev med državami EU,” je poudaril Černač.

Primerjalno gledano Slovenija katastrofalna
Medtem ko ima vlada z ministrom Koprivnikarjem težave z usklajevanjem plač ter s pogajanji s sindikati, pa nima nobenih težav z zapravljanjem denarja v javnem sektorju. Ko pogledamo Slovenijo v luči primerjave z ostalimi državami, med drugim ugotovimo, da imamo najbolj zapravljivo vlado, v javni sektor namenimo skoraj največ denarja, zaupanje slovenski vladi pa je najnižje in še vedno strmo pada.

Glede denarja, namenjenega za javno upravo, zasedamo na lestvici OECD drugo mesto. Za javne stroške porabimo kar 59,7 odstotka vsega BDP. Prehiteli so nas le Grki, ki za javne stroške zapravijo 60,1 odstotka svojega BDP. Našega zapravljanja za javno upravo pa še ni konec. Spomnimo – sindikat javnih uslužbencev je novembra lani slavil v pogajanjih z Mramorjem, ki je podpisal dokumente za povišanje njihovih plač.

Nujen nadzor nad izplačili
”Slovenija si na dolgi rok ne more privoščiti tako dragega sistema, kot je javna uprava,”
je opozoril Černač. Krupič pa je opozoril še na eno težavo: ”Sistemsko je to izplačevanje še vedno neurejeno. Morali bi imeti nadzor. Predstavljajte si samostojnega podjetnika, koliko bi moral zaslužiti, da bi si lahko izplačal višino takega dodatka za uspešnost, kot so si jo v primeru javnega sektorja,” pojasnjuje Krupič.

Cilj programa – doseči povprečje EU
Veljavno zakonodajo bi bilo potrebno prečistili ter odpraviti vse nepotrebne postopke in zakonske obveznosti, ki niso ne v interesu strank in ne v javnem interesu, pri čemer bi morali vsaj za polovico zmanjšati potrebna soglasja in dovoljenja.

”S tem bi tudi skrajšali stroške in čakalne dobe. Cilj programa je – v obdobju od petih letih do desetih letih –doseči povprečje EU. Prednjačimo po številu zaposlenih in čakalnih vrstah in te številke bi bilo potrebno zmanjševati in približati številkam EU,” pojasnjuje Černač.

S. P. S.