V Beli hiši je včeraj prisegla Amy Coney Barret, potem ko jo je ameriški senat z 52 glasovi za in 48 proti, potrdil za vrhovno sodnico. Teden dni pred volitvami, imenovanje 48-letne Amy Coney Barret predstavlja zmago za predsednika Donalda Trumpa, saj imajo zdaj konzervativci na sodišču večino. Kiritiki menijo, da bo Barretova korenito zarezala v pravice državljanov, a poznavalec razmer v Ameriki Kolmanič pravi, da bo nova vrhovna sodnica upoštevala ustavo, ne glede na mnenje ostalih. V času prihajajočih volitev pričakuje, da se bodo tudi zgodile kakšne pritožbe na vrhovno sodišče, kot smo bili temu priča že v preteklosti. Kolmanič pravi, da podpora predsednika vlade Donaldu Trumpu na ameriških volitvah ni nič nenavadnega. “Spomnimo se volitev leta 2011, ko je kanclerka Angela Merkel z videosporočilom podprla direktno stranko SDS in predsednika Janšo, kar je bilo tudi večkrat predvajano na televiziji,” je poudaril.
Kritiki menijo, da bo skrajno konzerativna sodnica korenito zarezala v osnovne pravice Američanov. Po mnenju upokojenega diplomata in nekdanjega namestnika veleposlanika v Washingtonu Vladimirja Kolmaniča je nova vrhovna sodnica Amy Coney Barret konzervativna, ne pa skrajno konzervativna. “Vendar je ob zaprisegi jasno dejala, da se bo držala izvirne interpretacije ustave,” je obrazložil in pove, da to dejansko pomeni, da odločitve sodnice ne bodo vezane na predsednika, niti od lastnih pogledov, temveč bo sledila določilom iz ustave oziroma te izvirne interpretacije ustave.
“Je pa res da že pričakujejo kmalu nekatere teme, ki jih bo obravnavalo ravno sodišče,” je še dodal in obrazložil, da je na sporedu 10. novembra obravnavanje pritožbe v zvezi z zdravstvenim sistemom tako imenovanem “Obamacare”, ki ga želi ta administracija spremeniti.
Če bo izid ameriških volitev tesen je pričakovati pritožbe ene ali druge strani, ki praviloma končajo na vrhovnem sodišču. “Že kar nekaj takih pritožb je bilo vloženih iz obeh strani, zaradi domnevnih nepravilnosti,” je dejal. Zadnja zadeva, o kateri je pred dvema dnevoma odločilo vrhovno sodišče je, da v zvezni državi Wisconsin ne smejo upoštevati volilnih glasov, ki bi prispeli po dnevu volitev, to je po 3. novembru. “Demokrati s to odločitivijo na soglašajo in lahko, da bo tudi v tej zvezi šla kakšna pritožba,” je še povedal.
Vrhovno sodišče je o izidu volitev odločalo že v preteklosti
Leta 2000 je bil izid zelo tesen in je na Floridi George W. Bush vodil s 537 glasovi in bi zato, po določilih te zvezne države, morali ponoviti štetje. “Vendar je zaradi teh pritožb in tožb vrhovno sodišče že decembra odločilo, da je Bush zmagovalec in je premagal demokrata Ala Gora,” je obrazložil. Poudarja, da se ta scenarij utegne ponoviti. Podobno je bilo sicer tudi leta 2016, ko so napovedovali kup pritožb s strani Donalda Trumpa, v smislu veliko nepravilnosti. Če bi takrat izgubil, bi se tudi verjetno pritožil.
Vezano na podporo premierja Janeza Janše Trumpu pravi, da v politični praksi to ni nič nenavadnega. “Spomnimo se volitev leta 2011, ko je kanclerka Angela Merkel z videosporočilom podprla direktno stranko SDS in predsednika Janšo, kar je bilo tudi večkrat predvajano na televiziji,” je ponazoril situacijo v preteklosti. Podobno je naredil takrat tudi predsednik finske vlade Jyrki Katainen, ki ga je podprl. Podprlo pa ga je tudi vodstvo Evropske ljudske stranke.
Podpora s strani politikov tudi v tujini ni nič nenavadnega
Na ameriški strani je bila denimo ena najnovejših takšnih reakcij s strani Trumpa, ko je na uradni obisk junija letos v Belo hišo povabil poljskega predsednika Andrzeja Dudo, nekaj dni pred prvim krogom predsedniških volitev na Poljskem. “Duda je potem posledično zmagal v obeh krogih volitev,” je dejal.
https://twitter.com/mikercarpenter/status/1319655762264817666?s=20
Pravi pa, da je bila presenetljiva reakcija Michaela Carpenterja na Janševo podporo Trumpu. Carpenter, ki je glavni direktor Centra za diplomacijo Penn Biden v Pensilvaniji in svetovalec za zunanjo politiko v kampanji Joeja Bidna, vendar nima uradne funkcije, se kritično obrnil na predsednika vlade države članice EU, Nata in domovine prve dame – na politika, ki je vodil predsedovanje EU leta 2008 in ga bo tudi leta 2021. “Skratka Carpenter to ve, njegovi sledilci pa tega ne vedo,” je poudaril. Kasneje naj bi bilo zaslediti še en kup takšnih negativnih reakcij in po njegovem mnenju niso bile na nivoju. “Vidim nekako bolj zagatno situacijo s strani vseh tistih, ki kritizirajo to dejanje našega predsednika vlade,” je še obrazložil.
Sara Rančigaj