Poslanski skupini SDS in NSi sta v sredo na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti 44. in 45. člena zakona o dohodnini. V obeh poslanskih skupinah so namreč prepričani, da davčna zakonodaja ne bi smela delati razlik glede na to, od kod je delodajalec in kje se delo opravlja. Delavec migrant del davkov plačuje v Avstriji, dohodnino pa doplača v Sloveniji, njegov razpoložljiv dohodek pa je nižji, kot če bi delal v Sloveniji, sta na novinarski konferenci izpostavila Jožef Horvat iz NSi in Franc Breznik iz SDS.
Pobudo za oceno ustavnosti 44. in 45. člena zakona o dohodnini, ki sta jo obe poslanski skupini naslovili na ustavno sodišče, sta na novinarski konferenci konferenci predstavila poslanec SDS Franc Breznik in vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Pri tem sta oba opozorila na dejstvo, da zaradi dveh različnih sistemov v Avstriji in Sloveniji v okviru delovne zakonodaje prihaja do vrste anomalij in krivic za delavce migrante pri plačilih dohodnine.
Kot ugotavljajo v SDS in NSi, zakonodaja slovenskega davčnega rezidenta z delovnim razmerjem pri tujem delodajalcu za delo v tujini obdavčuje tako, da dobi pri enakih letnih dohodkih, enakih stroških malice in enakih stroških poti nižji letni razpoložljivi dohodek od slovenskega davčnega rezidenta z delovnim razmerjem pri slovenskem delodajalcu za delo v Sloveniji. Prepričani so, da davčna zakonodaja ne bi smela delati razlik glede na to, od kod je delodajalec in kje se delo opravlja. Horvat je po poročanju STA v v zvezi s tem izpostavil primer neenakosti v razpoložljivem dohodku delavca, ki dela v Sloveniji, in prebivalca Slovenije, ki dela v Avstriji: “Če oba letno zaslužita 18.700 evrov bruto, ima delavec v Sloveniji za 1.750 evrov višji razpoložljivi dohodek od tistega, ki dela v Avstriji.”
Avstrijska in slovenska delovna zakonodaja se zelo razlikujeta
Breznik je na drugi strani poudaril, da so na ustavno sodišče naslovili pobudo s predlogom za absolutno prednostno obravnavo. V njej sodišču predlagajo, naj ugotovi neustavnost ureditve ter vladi in državnemu zboru naloži, naj neskladja odpravita v roku enega meseca. “Če pogledamo avstrijsko delovno zakonodajo, se izredno razlikuje od slovenske, enako velja za dohodninske lestvice. Ugotavljamo, da sta nižji in spodnji razred relativno veliko manj obdavčena kot v Sloveniji. Zato se pri delavcih migrantih, ki so v Avstriji v nižjem ali v srednjem dohodninskem razredu in plačujejo nekaj manj davka, dogaja, da morajo v Sloveniji plačevati velike razlike v davku,” je povedal Breznik. Ob tem je izpostavil primer delavca migranta, ki je dobil približno 18 tisoč evrov odpravnine, od katere pa je moral plačati 12 tisoč evrov davka. Nadaljeval je, da podoben primer predstavlja tudi vpliv višine bruto dohodka na učinek zmanjšanja davčnih obveznosti zaradi uveljavljanja stroškov. “Ugotavlja se, da pri uveljavljanju stroškov tisti z 120 tisoč evrov davčne osnove v Avstriji dobijo povrnjenih 50 odstotkov uveljavljenih stroškov, tisti, ki imajo 50 tisoč evrov letnega bruto dohodka, dobijo vrnjenih približno 34 odstotkov, tisti, ki imajo 25 tisoč evrov letnega bruto dohodka, samo 27 odstotkov, in tisti, ki imajo samo 12 tisoč evrov letnega bruto dohodka, kar je tudi daleč pod minimalno plačo, pa imajo priznanih le 15,77 odstotka stroškov,” je še povedal Breznik.
Zaradi birokratskih ovir in davčnih problemov se vse več slovenskih družin za stalno naseljuje v Avstriji
V nadaljevanju je Breznik spomnil tudi na anomalije glede jubilejnih nagrad, ki so v Sloveniji predvidene pri 10, 20, 30 in 40 letih delovne dobe, medtem ko jih zaposleni v Avstriji dobijo le pri 25 letih delovne dobe. Prav tako je opozoril na razlike pri vštevanju malice v delovni čas. V Sloveniji se namreč čas za malico šteje v delovni čas, v Avstriji pa je iz njega izvzet. Po besedah Breznika sta 44. in 45. člen zakona o dohodnini tudi v nasprotju s Pogodbo o delovanju Evropske unije. “Z delom v drugi državi članici EU oseba koristi svoje pravice, ki izhajajo iz prostega pretoka oseb, delavcev in storitev. Po ureditvi iz 44. in 45. člena zakona o dohodnini pa je slovenski prebivalec oziroma davčni rezident, ki dela v Avstriji ali drugi državi članici EU, v slabšem položaju kot slovenski prebivalec, ki dela v Sloveniji, in v slabšem položaju kot avstrijski prebivalec, ki dela v Avstriji,” je opozoril poslanec. “Statistika kaže, da se vedno več družin za stalno naseljuje v sosednji Avstriji zaradi številnih birokratskih ovir v Sloveniji in zaradi vseh davčnih problemov, ki smo jih danes našteli. Gre za pereč problem, ki se dotika predvsem vzhoda države, in gre za problem, ki ga mogoče Ljubljana ne čuti, a v SDS in NSi ne obljubljamo samo pred volitvami, ampak želimo položaj za delavce migrante, ki se jim dogaja krivica v zadnjih letih, dokončno urediti,” je še zaključil Breznik.
Rajko Golob