Accetto je storil kaznivo dejanje in izkrivljal pravo v 22 postopkih, piše v ovadbi, ki razkriva doslej še neznane obremenjujoče informacije. O mariborskem županskem kandidatu SMC Arsenoviču in njegovi listi je sodil nasprotujoče, trdi ovadba, za kar mu grozi tri leta zapora.
Specializirano državno tožilstvo je včeraj prejelo ovadbo Vilija Kovačiča, ki jo ekskluzivno objavljamo. Ovadba Accettu očita izkrivljanje prava v 22 postopkih, ko je bil poročevalec ali član senata v zadevah, povezanih s SMC. Kaznivo dejanje krivičnega in nepoštenega sojenja je storil, ko se je najmanj trikrat zlagal, 22 krat pa kot sodnik zatajil stopnjo poznanstva z Mirom Cerarjem in stranko SMC, sodelovanje pri oblikovanju programa in obljubo o tihi podpori, da bi sodil v prid SMC, navaja ovadba.
Kazenska ovadba vsebuje tudi doslej še javnosti nepoznane obremenjujoče informacije o Accettu. Doslej je javnost vedela le za dve referendumski zadevi, v katerih je Ustavno sodišče odločalo o izločitvi Accetta zaradi sodelovanja pri pisanju programa SMC, ta pa se je obakrat zlagal. Ovadba razkriva, da je takih odločanj o izločitvi in laži bilo še več.
Niso ga izločili v primeru odločanja o županu Arsenoviću
Tudi v zadevi liste kandidata SMC za župana Maribora Saše Arsenovića so ustavni pritožniki zahtevali Accettovo izločitev, ker je sodeloval pri pisanju programa SMC, predmet spora pa je kandidatura liste županskega kandidata SMC. Tudi tokrat, podobno kot v dveh zadevah Vilija Kovačiča, Accetta ustavni sodniki niso izločili, ker je zatrdil, da pri pisanju programa SMC ni sodeloval. Ustavni pritožniki so predlagali, da zaradi higieničnosti o ustavnih pritožbah o Arsenovičevi listi odloča vseh devet ustavnih sodnikov, a so ustavni sodniki po tem, ko je Accetto zatrjeval, da ni sodeloval pri pisanju programa SMC, dovolili, da v zadevah Arsenovičeve liste odloča tričlanski senat Matej Accetto, Špelca Mežnar in Jadranka Sovdat.
Prav sojenje Accetta v zadevah mariborskega kandidata SMC je za Accetta najbolj obremenjujoče in predstavlja očitno izkrivljanje prava. Accetto je v zadevi liste kandidata SMC za župana Maribora Saše Arsenoviča odločal štirikrat. Tri ustavne pritožbe pred volitvami je zavrgel kot prezgodnje, ker naj bi bila prava pritožbena pot po volitvah, pritožbo po volitvah pa kot poročevalec zavrgel, ker naj bi bila prava pritožbena pot pred volitvami, pri tem pa celo je lažno navedel, da “te napake je imel pritožnik možnost uveljavljati s pravnimi sredstvi” pred volitvami, “ki jih ni izkoristil.”, čeprav je vedel, da so jih pritožniki izkoristili, saj je pri pritožbah pred volitvami celo sam sodil. Ker je
Dvakrat sodeloval pri spremembi prakse
S temi nasprotujočimi odločitvami, ki vsebujejo dokazane laži, je sodnik Accetto kar dvakrat spremenil sodno prakso. Doslej so se spori o kandidaturah vedno reševali pred volitvami, le v zadevi SMC kandidata Arsenovića je senat z Accettom spremenil prakso in odločil, da se mora spor reševati po volitvah in je oškodovance poslal na nov postopek od mestnega sveta preko sodišča do Ustavnega sodišča, ko pa so oškodovanci to storili, je Accetto kot poročevalec ostalim sodnikom predlagal, da so spremenil sodno prakso nazaj v prvotno, po kateri bi se moral spor reševati pred volitvami. Z nasprotujočimi sklepi, ki so med seboj povsem neskladni, skupno imajo le to, da so vsi koristili SMC in škodili ostalim listam in kandidatom, je očitno izkrivil pravo. V bodoče sploh ne vemo, katera pritožbena pot je prava v primerih kršitev v času kandidiranja: pred volitvami ali po volitvah.
Vlagatelj ovadbe Vili Kovačič predlaga tožilstvu zaslišanje Saše Arsenoviča, Mira Cerarja, Mateja Accetta ter izjave pravnih strokovnjakov, profesorjev in bivših ustavnih sodnikov Boštjana M. Zupančiča, Jadranke Sovdat, Jurija Toplaka in Matevža Krivica.
Tožilstvo mora sedaj po prejemu ovadbe mora prositi Državni zbor, da odloči, ali se postopek zoper Accetta nadaljuje ali ne, saj tako zahteva ustava. Slovenijo Svet Evrope in GRECO pogosto kritizirata zaradi politizacije postopka, saj v Nemčiji, Avstriji in ostalih državah ni neka politična odločitev pogoj za nadaljevanje postopka. Če Državni zbor poštenega sodnega postopka ne bo omogočil, bo ugled Ustavnega sodišča in Slovenije še nižji, še piše v ovadbi, saj bi to bil pokazatelj, da Slovenija nima učinkovitega sistema preverjanja tovrstnih dejanj, kot ga zahteva pravo Sveta Evrope.
Ovadba predlaga tožilstvu tudi, da se tožilstvo posvetuje z nemškimi tožilci, ki so pred leti uspešno preganjali nemškega sodnika, ki je bil obsojen na 15 mesecev zaporne kazni, ko se ni izločil in je sodil v zadevi, pri kateri je bil povezan z eno od strank postopka. Obsodbo nemškega sodnika je potrdilo tudi nemško Vrhovno sodišče, še piše v ovadbi.
Demokracija