fbpx

Vizjak skupaj z Evropsko komisijo zastopa EU na zaključnih pogajanjih podnebnega vrha

Foto: COP26

V drugem tednu podnebne konference COP26 poteka ministrski segment, kjer bodo pogajanja prešla v sklepno fazo na politični ravni. Na teh pogajanjih bodo ministri skušali doseči soglasje o ključnih odprtih vprašanjih. Predsedujoča Slovenija, katere delegacijo vodi mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, skupaj z Evropsko komisijo na pogajanjih zastopa EU.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je poudaril: “COP26 predstavlja odločilni korak za prihodnost našega planeta in mlajše generacije. Ta nemočno opazuje, kako se bomo mi te dni odločili za prihodnost naše Zemlje in s tem zapečatili našo in predvsem njihovo usodo.” Pri tem je opozoril: “Skrajni čas je, da ravnamo odgovorno in od dobrih namer v preteklosti pristopimo h konkretnim aktivnostim za doseganje cilja 1,5 stopinje Celzija. Uspeli bomo, če bomo pri tem enotni in ukrepali vsi – cel svet, vse države in vsi deležniki. Obenem pa bomo poskrbeli, da z ukrepanjem ne bomo ogrozili socialne kohezije in gospodarskega razvoja in da bomo pomagali državam v razvoju.”

V času celotnega zasedanja so in bodo vzporedno s pogajalskim procesom UNFCCC potekale politične kampanje in dogodki na ministrski ravni, posvečeni posameznim temam (finance, energetika, promet, ohranjanje narave). Minister Vizjak se je ob začetku ministrskega segmenta na pogajanjih srečal tudi z nekaterimi ministri in izvedel bilateralna pogajanja ter koordinacije tako s predsednikom komisije Fransom Timmermansom kot s slovaškim ministrom za okolje Janom Budajem.

Doseganje zastavljenih podnebnih ciljev predstavlja celovit sistem podpornih ukrepov vključno z uporabo prihodkov od ukrepov za spodbujanje inovacij in blažitev učinkov podnebnih sprememb zlasti za najbolj ranljivo prebivalstvo. EU je v času pandemije zagotovila obsežen sveženj evropskih sredstev za soočanje s krizo, okrevanje pa bo v znamenju zelenega in digitalnega prehoda.

EU in njene države članice zagotavljajo največji delež javnega podnebnega financiranja za pomoč državam v razvoju na globalni ravni. Leta 2019 so državam v razvoju zagotovile sredstva v višini 21,9 milijarde evrov. Ta finančna sredstva podpirajo ukrepe za blažitev podnebnih sprememb v teh državah in prilagajanje nanje. Sklepi o podnebnem financiranju, sprejeti na Svetu EU oktobra letos, ponovno potrjujejo zavezo EU in njenih držav članic glede podnebnega  financiranja. Žal so prispevki drugih razvitih držav nekoliko skromnejši, zato je zaveza 100 milijard ameriških dolarjev letno izpolnjena le približno 80-odstotno. Številne razvite države so se na tem zasedanju zavezale, da bodo svoje finančne prispevke za države v razvoju povečale, tako da bo cilj 100 milijard ameriških dolarjev letno predvidoma v naslednjih letih dosežen. Poleg tega pa so se na tem zasedanju začela pogajanja o pomoči razvitih držav državam v razvoju za spoprijemanje s podnebnimi spremembami po letu 2025.

EU želi voditi z zgledom, zato je v okviru Evropskega podnebnega zakona določila ambiciozen cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, in sicer za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Poleg tega se je zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost.

V prvem tednu zasedanja je bilo nekaj zadev zaključenih, številne pa so ostale odprte. O njih bodo v tem tednu potekala pogajanja pod vodstvom ministrov. Glavne odprte teme so: 6. člen pariškega sporazuma, Preglednost (Transparency), Prilagajanje vključno s svetovnim ciljem prilagajanja (Adaptation, with the Global Goal on Adaptation), Škode in izgube (Loss and Damages) ter Skupni časovni okviri za nacionalno določene prispevke (Common time frames for Nationally determined contributions).

Podnebna konferenca naj bi se po programu zaključila 12. novembra s sprejetjem poročila o 26. zasedanju COP in sklepov, ki so v pripravi že dlje časa.