Se spomnite, kdaj je prisegla vlada Marjana Šarca? Bilo je 13. septembra lani, a zdi se, kot da je že precej dlje na oblasti. Verjetno je to predvsem posledica afer, ki se tako rekoč vrstijo druga za drugo in bremenijo tako predsednika vlade kot ministre. Ta čas najbolj “vroča” je afera Sova, čeprav se osrednja slovenska obveščevalna služba že vse od svoje ustanovitve naprej srečuje s številnimi škandali. Zadnji v vrsti je v zvezi s sporno zaposlitvijo “skrivnostne” Šarčeve prijateljice N. H.
V normalni državi bi takšna afera že zdavnaj odpihnila kompromitirano vlado, a v Sloveniji veljajo drugačne zakonitosti. Premier Marjan Šarec se zadnje čase v javnih nastopih čedalje bolj zapleta in kaže precej manj samozavesti kot pred nekaj meseci, ko je lahko z varne razdalje ošteval opozicijo, režimski mediji pa so mu tako rekoč jedli iz roke.
Nepregledna množica afer
Če bi imeli več prostora, bi lahko opisali kup škandaloznih zakonov, ki jih je v parlamentarni postopek dala vlada in nato sprejela vladna koalicija prek svoje poslanske večine – od davkov, stanovanjske politike pa vse do črpanja evropskih sredstev. Šarčeva vlada je v dobrem letu svojega delovanja izgubila že pet ministrov. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je tako pred kratkim že drugič ostala brez ministra – najprej je moral zaradi svojega arogantnega nastopanja odstopiti Marko Bandelli, sedaj pa še njegov naslednik Iztok Purič, “znanec” Alenke Bratušek z Brda pri Kranju. Iz osebnih razlogov je odstopil tudi minister za zdravje Samo Fakin, ki naj bi imel težave z zdravjem, nasledil ga je dosedanji generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, ki je malo pred tem v imenu UKC vlagal tožbe proti tistim, ki so razkrivali svinjarije pri nabavi medicinske opreme. Minister za okolje in prostor Jure Leben je odstopil zaradi afere z maketo drugega tira in s financiranjem SMC, nasledil ga je Simon Zajc.
Do zamenjave je prišlo tudi na ministrstvu za kulturo, od koder se je umaknil Dejan Prešiček zaradi očitkov o zlorabah in slabih odnosih na ministrstvu. Nasledil ga je Zoran Poznič. Sicer pa je na položajih še precej drugih ministrov, ki so tako ali drugače zaznamovani z aferami – denimo obrambni minister Karl Erjavec, ki se, kot kaže, zaradi dogajanja v svojem resorju ne vznemirja preveč, tudi ne zaradi ovadb, ki jih je vlagala načelnica generalštaba Alenka Ermenc. Pa seveda Alenka Bratušek, ki svojo priljubljenost goji na račun proticerkvene propagande. Leta 2013 pa se je kot sveže izvoljena predsednica vlade šla poklonit tedaj prav tako sveže izvoljenemu papežu Frančišku. Omeniti moramo še škandalozna odzivanja notranjega ministra Boštjana Poklukarja na migracije in afero z neizvršitvijo odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol.
“Šarcizmov” na tem mestu niti ne bomo omenjali, vseeno pa naj spomnimo na afero z Branetom Kraljem, nekdanjim sekretarjem LMŠ, ki je hotel na vrh Uradnega lista RS spraviti Igorja Šoltesa. V oči bode seveda nedosledna Cerarjeva zunanja politika, ki je zlorabljala konflikt s Hrvaško za notranjepolitične potrebe. In še bi lahko naštevali.
Aleksandra Pivec s prsti v marmeladi
Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, iz kvote DeSUS, sicer pa doktorica kemijskega inženirstva, se je znašla s prsti v marmeladi. Po poročanju portala pozareport.si, podprtem s pisnimi dokazili, je prejela denar za delo, ki ga ni bilo. Prejela je 35.609 evrov, še enkrat toliko naj bi prejela v drugi tranši, vendar je ministrstvo za gospodarstvo izplačila preprečilo. Lovke segajo od Klavdije Perger, prej Markež, enodnevne šolske ministrice v Cerarjevi vladi z lažnim magisterijem, do Boštjana Brumna, znanega iz afer mariborske univerze, in odvetniške pisarne, kjer je zaposlena Mojca Stropnik, najnovejša partnerica Mira Cerarja.
Gre za projekt Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo trajnostni turizem SRIPT, ki se je po razpisu ministrstva za gospodarstvo začel 16. oktobra 2016, ko je bila Pivčeva še državna sekretarka na ministrstvu za Slovence po svetu in v zamejstvu. Dobrih 35 tisoč evrov je prejela decembra lani, ko je že bila ministrica za kmetijstvo in mesečno prejme več kot 5.000 evrov bruto plače. Za nosilca projekta SRIPT je bila izbrana Turistično-gostinska zbornica Slovenije (TGZS), kjer so pred tem za direktorico imenovali Klavdijo Perger, prej Markež, nekdanjo poslanko SMC, nato pa padlo plagiatorsko enodnevno ministrico za šolstvo v Cerarjevi vladi.
Projekt SRIPT bi moral potekati v več različnih fazah, za prvo in drugo je Pergerjeva prijavila 624.984 t. i. upravičenih stroškov. Ministrstvo za gospodarstvo je izplačalo 302.202 evra. Projekt bi bil financiran tudi z evropskimi sredstvi. Po ustavitvi izplačil so začeli izvajati revizijo projekta, Slovenija pa naj bi zaradi goljufij izgubila tudi evropska sredstva v tem delu. Požareport je še zapisal, da je šlo v tem primeru za veliko kriminalno zlorabo, ki bi jo morala raziskati tako policija kot tožilstvo. Pivčeva je imela sklenjenih več avtorskih pogodb; šlo naj bi za domnevno ustno svetovanje, poročila o opravljenem delu pa so zelo skopa ali jih ni. Kot svoje je predstavljala tudi dela in aktivnosti, ki so jih opravili drugi udeleženci v projektu. Dodajmo, da Pergerjeva oziroma Markeževa tako kot Pivčeva izhaja s Ptuja, obe veljata za veliki prijateljici in očitno tudi aferi na dveh nogah.
Gre torej za veliko zlorabo ministrice iz kvote Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ki naj bi zastopala interese upokojencev, katerih večina prejema mesečno okoli 500 evrov pokojnine.
Gašper Blažič, Vida Kocjan