Vlada naj zavaruje socialne pravice otrok slovenskih delavcev, ki delajo v Avstriji

Datum:

Diskriminatoren ukrep znižanja otroških dodatkov za tuje delavce v Republiki Avstriji.

Poslanska skupina SDS je na predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide naslovila zahtevo za sklic nujne seje odbora, na kateri bi obravnavali problematika znižanja otroških dodatkov za tuje delavce v Republiki Avstriji.

V poslanski skupini SDS opozarjajo, da je Vlada Republike Avstrije 5. januarja 2018 v okviru posveta koalicije sprejela odločitev o znižanju otroškega dodatka za v tujini živeče otroke delavcev, ki živijo v tujini in delajo v Republiki Avstriji. Otroške dodatke teh otrok bi s spremembo zakonodaje znižali na raven, ki bo prilagojena življenjskim stroškom države, iz katere delavci prihajajo na delo. Tako bi Republika Avstrija z znižanjem teh otroških dodatkov privarčevala več kot 100 milijonov evrov letno.

V Avstriji univerzalen sistem otroških dodatkov
Pred to spremembo delavci migranti, ki tudi plačujejo v Republiki Avstriji polne socialne prispevke, prejemajo otroške dodatke za otroke do starosti 24 let, če se otroci šolajo. Republika Avstrija ima univerzalen sistem otroških dodatkov, kar pomeni, da ga v enaki višini dobijo vsi otroci, ne glede na dohodke in premoženje družine. Zneski so določeni glede na starost otroka in so od rojstva naprej mesečno 118,80 evra in 162 evra za otroke, starejše od 19 let. Na ta znesek pa so možni še dodatki glede na število otrok v družini. Republika Slovenija tako od Republike Avstrije letno prejme okoli 17,4 milijonov evrov sredstev za otroške dodatke s tega naslova.

Ukrep bi prizadel več kot deset tisoč otrok
Nekateri slovenski delavci, ki delajo v Republiki Avstriji, dobivajo zgolj razliko med otroškim dodatkom, ki ga prejmejo v Republiki Sloveniji, kjer otroci živijo. Večina delavcev pa po slovenski zakonodaji do otroških dodatkov ni upravičena (premoženjski cenzus) in z naslova socialnih pravic v Republiki Avstriji pridobijo celotni univerzalni otroški dodatek. Takšen ukrep bi prizadel več kot 10.000 otrok, ki živijo v Republiki Sloveniji. Dosledno izvajanje takšnega ukrepa pa bi lahko pomenilo, da velika večina otrok slovenskih delavcev v Republiki Avstriji sploh ne bi več dobivala otroških dodatkov, saj bi dosledna “prilagoditev na raven države, v kateri živijo” lahko pomenila tudi, da jim, če po slovenski zakonodaji niso upravičeni do otroških dodatkov, tudi po avstrijski to ne bi pripadalo.

V poslanski skupini SDS ocenjujejo, da bi takšen ukrep Republike Avstrije pomenil kršenje prava EU, in sicer pravil koordinacije sistemov socialne varnosti po Uredbi (ES) št. 883/2004 in ostalih dopolnitvah. Republika Slovenija te iste predpise EU dosledno izvaja, saj izplačuje otroške dodatke v višini okoli 800.000 evrov letno z naslova delavcev iz drugih držav EU, ki delajo v Republiki Sloveniji, ne glede na to, da delavci in otroci nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. 

Naj dodamo, da je tudi tiskovna predstavnica Evropske komisije že napovedala, da bo Evropska komisija proučila, ali je avstrijska odločitev združljiva s pravom EU. Evropska poslanka Romana Tomc je z več drugimi poslanci Evropskega parlamenta na Evropsko komisijo naslovila poslansko vprašanje v zvezi s tem in opozorila na očitno diskriminatorno obravnavo slovenskih delavcev v Republiki Avstriji, ki bo pojavila z uveljavitvijo tega ukrepa.

Od Vlade Republike Slovenije v SDS pričakujejo, da njena ravnanja ne bodo ostala le pri stališčih in protestih, temveč da bo naredila vse, kar je v njeni diplomatski pristojnosti, da do takšne spremembe avstrijske zakonodaje sploh ne pride, in da bo pred Evropsko komisijo zavarovala enak položaj slovenskih delavcev v Republiki Avstriji. 

Poslanke in poslanci SDS predlagajo, naj Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide po končani razpravi sprejme naslednji sklep: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi RS, naj zavaruje enake socialne pravice otrok slovenskih delavcev, ki delajo v Republiki Avstriji, tako v vseh postopkih pred Evropsko komisijo kot tudi na bilateralni ravni z Republiko Avstrijo.

J. G.

Sorodno

Zadnji prispevki