V Sloveniji še dobro pomnimo dogajanje iz septembra 2015, ko smo se soočili z masovnim migrantskim valom, tako imenovanim prehodom 500 tisoč oseb čez ozemlje Republike Slovenije. Čeprav je migrantski val trajal do marca 2016, pa se prehod nezakonitih migrantov v državo ni ustavil, še več, po podatkih policijskih poročil se je v zadnjem času celo povečal. Ker v povezavi z migracijami nastajajo enormni stroški, je poslanec SDS Jože Tanko na Vlado RS naslovil poslansko vprašanje v zvezi s skupnimi stroški, povezanimi z mednarodno zaščito in ilegalnimi migracijami. Odgovor je pokazal, da so predvidevanja glede visokih stroškov pravilna, stroški institucij, povezani z migracijami, so namreč od septembra 2015 do 31. januarja 2019 znašali kar 72,4 milijona evrov.
Na vprašanje, “Kakšni so skupni stroški, ki jih je od septembra 2015 do 31. januarja 2019 imela Republika Slovenija, vključujoč stroške vseh cestnih in železniških prevozov, stroške policije in vojske, zdravstvenih in drugih ustanov?”, je Vlada RS odgovorila, da se je na povečan prihod migrantov odzvala s sprejemom kontingentnega načrta, ki je vseboval vrsto ukrepov za obvladovanje razmer in je opredeljeval tudi vire sredstev za kritje stroškov. Poleg tega pa je bilo z določilom 71. člena ZIPRS1617 določeno, da se v proračunu del predvidenih proračunskih prihodkov zadrži kot proračunska rezervacija za množične migracije. Nadalje pa je bilo določeno, da bo o uporabi teh sredstev odločala vlada na predlog ministrstva za finance, ki je predlog pripravilo na predlog ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
Tako dodeljena sredstva proračunske rezervacije za množične migracije so se razporedila v finančni načrt pristojnega neposrednega uporabnika (takšno določilo je vseboval 72. člen ZIPRS1718). Ker pa z ZIPRS1819 posebne rezerve za množične migracije ni bilo več, so morali neposredni proračunski uporabniki načrtovati sredstva za ta namen. Kot posledica migrantskega toka je ministrstvo za finance 1. oktobra 2015 izdalo navodilo za povračilo stroškov, vse vključene institucije so tako koordinatorju, ministrstvu za notranje zadeve, sporočale stroške, MNZ pa je posredovane podatke posredoval ministrstvu za finance. Ob tem je potrebno opomniti, da je z ustanovitvijo Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov vloga koordinatorja prešla v njegove roke.
Sicer je res, da je Slovenija leta 2015 prejela skupno 11,3 milijona evrov iz evropskih skladov AMF (Sklad za migracije in azil) in ISF (Sklad za notranjo varnost), ki so bili namenjeni za financiranje dela policistov na meji, pomožne policije, goriva, čiščenje nastanitvenih centrov, kritje najemnin za sprejemno-nastanitvene objekte, prevoze migrantov ter nastanitev tujih policistov, je pa treba omeniti, da so stroški institucij od septembra 2015 do 31. decembra 2015 skupno znašali kar 22.448.575,37 evra. Ob stroških, ki jih imajo institucije v povezavi z migranti, je treba opozoriti na stroške, ki so povezani s financiranjem instrumenta za begunce v Turčiji. Gre za dogovor, ki je bil 29. novembra 2015 sprejet na vrhu EU-Turčija. Z namenom zajezitve migrantskih pritiskov, ki prihajajo iz Turčije po zahodno-balkanski poti v EU, je bil sprejet skupni akcijski načrt za sodelovanje na področju migracij v vrednosti 3 milijard evrov (1 milijarda je financirana iz proračuna EU, 2 milijardi financirajo države članice na podlagi svojega deleža BDP). Slovenija tako svoj delež zagotavlja v okviru finančnega načrta MZZ. Med skupne stroške sodi tudi humanitarni prispevek UNHCR za oskrbo beguncev na zahodno-balkanski poti v višini 30.000 evrov, ki ga je MZZ realiziral v letu 2018.
Najvišji stroški so bili leta 2016
Po podatkih, ki so jih koordinatorjema posredovale institucije, so stroški, povezani z migracijami, od septembra 2015 do 31. januarja 2019, znašali 72,4 milijona evrov. Skupni stroški institucij so leta 2015 (september 2015–31. 12. 2015) znašali 22.448.575,37 evra, leta 2016 (1. 1. 2016–31. 12. 2016) 27.454.114,14 evra, leta 2017 (1. 1. 2017–31. 12. 2017) 11.690.459,27 evra, leta 2018 (1. 1. 2018–31. 12. 2018) 10.305.424,65 evra, pri čemer januarski stroški letošnjega leta znašajo 600.138,45 evra. Podrobnejša razporeditev je vidna iz spodnje tabele.
Azilni dom na Viču. (Foto: STA)
Poslanec Tanko je prav tako vlado povprašal, kakšni so skupni stroški, vezani na osebo, ki je v postopku odstranitve iz Republike Slovenije v Centru za tujce ali njegovih izpostavah v Republiki Sloveniji. Iz odgovora je razvidno, da so stroški, povezani s postopki odstranitve iz države v Centru za tujce, za leto 2018 znašajo 1.068.279,32 evra, od tega je EU financirala 1.023.126,78 evra, Slovenija pa 45.152,54 evra. Če stroške primerjamo s številom migrantov v postopkih za leto 2018 (1.305) lahko opazimo, da je strošek na osebo v povprečju znašal 818,60 evra. Pri čemer pa je potrebno poudariti, da tukaj niso vključeni stroški dela javnih uslužbencev, ki opravljajo naloge v Centru za tujce.
Stroški za migranta v postopku dodelitve mednarodne zaščite
Na vladi pa so tudi pojasnili, kakšni so stroški, vezani na osebo, ki je v postopku dodelitve mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji v Azilnem domu v Ljubljani ali njegovih izpostavah po državi. “Stroški, ki so vezani na zagotavljanje procesnih jamstev v postopku odločanja o mednarodni zaščiti v Republiki Sloveniji (brez stroškov nastanitve in oskrbe) in jih določa zakon o mednarodni zaščiti, za leto 2018 znašajo 364.895,77 evra in so financirani iz EU-Sklada za azil, migracije in vključevanje (75 % EU-sredstva, 25 % slovenska udeležba).” Od tega je bilo 128.925,39 evra namenjenih za informiranje prosilcev, 170.900,50 evra za prevajanje in tolmačenje in 65.069,88 evra za prvo pomoč. Če stroške primerjamo s številom vlog za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ki jih je bilo v letu 2018 2.875, strošek na enega prosilca znaša v povprečju 126,90 evra. Pri tem pa vnovič opozorilo, da tukaj niso vključeni stroški nastanitve in oskrbe ter stroški dela javnih uslužbencev, ki izvajajo postopke dodelitve mednarodne zaščite.
Glede na to, da so sredstva izplačana prosilcem za mednarodno zaščito in tistim, ki jim je bila mednarodna zaščita ali status begunca priznan po posameznih letih, je Tanko povprašal vlado, kolikšna so bila ta sredstva od septembra 2015 do 31. januarja 2019. Vlada je v odgovoru navedla, da je skupna vsota v tem obdobju znašala 1.503.813,62 evra. Ob tem je treba omeniti, da izplačila zajemajo izvajanje dveh projektov po akcijskem načrtu Sklada za azil, migracije in vključevanje, torej finančno pomoč za nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito na zasebnem naslovu in finančno pomoč osebam z mednarodno zaščito. Pri tem so bila izplačila s strani EU pokrita v vrednosti 1.127.860,21 evra, s strani Slovenije pa je bilo financirano 375.953,41 evra.
V okviru projekta finančna pomoč za nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito na zasebnem naslovu se v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti prosilcem, ki izpolnjujejo pogoje za nastanitev na zasebnem naslovu, lastnih sredstev za preživljanje pa nimajo, izplača finančna pomoč za plačilo nastanitve na zasebnem naslovu. Prosilcem za azil, ki izpolnjujejo pogoje za nastanitev izven prostorov azilnega doma, namreč želijo s pomočjo projekta zagotoviti življenje v okolju, ki je manj stresno. V okviru projekta finančna pomoč osebam z mednarodno zaščito v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti pridobijo finančno pomoč, ki je namenjena nastanitvi na zasebnem naslovu, stroškom šolanja in enkratni finančni pomoči ob odhodu iz prostorov azilnega doma. S tem naj bi namreč prispevali k temu, da si osebe z mednarodno zaščito čimprej zagotovijo lastno bivanje, spodbujali pa naj bi tudi njihovo izobraževanje z namenom, da bi bila integracija v družbo čim hitrejša.
Stroški dela vseh javnih uslužbencev 15.869.394,57 evra
Tanko je v poslanskem vprašanju, ki ga je postavil 15. februarja letos, vprašal: “Kakšni so bili stroški dela vseh javnih uslužbencev, zaposlenih v institucijah, ki se ukvarjajo s področjem mednarodne zaščite, ilegalnih migracij v obdobju od septembra 2015 do 31. januarja 2019 po mesecih?” V odgovoru je vlada zapisala, da so v omenjenem obdobju stroški dela, kot so osnovna plača, dodatki za delo v posebnih pogojih, uspešnost, nadure, materialni stroški (regres za prehrano in dopust, prevoz, jubilejne nagrade), poračuni, vsi prispevki in davki (drugi bruto) vseh javnih uslužbencev, zaposlenih v institucijah, ki se ukvarjajo s področjem mednarodne zaščite, ilegalnih migracij skupaj znašali 15.869.394,57 evra.
Preostali stroški zaradi ilegalnih migrantov znašali kar 3.062.254,38 evra
Na vprašanje Tanka glede zneska preostalih stroškov zaradi ilegalnih migrantov od septembra 2015 do 31. januarja 2019 je vlada razkrila, da ti skupaj znašajo 3.062.254,38 evra. Ostali stroški ministrstva za notranje zadeve (ožjega dela) in policije predstavljajo plačila za oteženo rabo zemljišč, stroške vzdrževanja okolice na teh zemljiščih, stroške dezinfekcije prostorov in vozil, stroške prevajanja, stroške, vezane na napotitve policistov v Makedonijo in Srbijo, prav tako pa so zajeti tudi stroški prevozov in prehrane večje skupine nezakonitih migrantov. Pri Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo (UOIM) ostale stroške predstavljajo 158.597,53 evra slovenske udeležbe pri projektih financiranih s strani EU, pri čemer pa je potrebno zavedanje, da pri rednem delu uradu nastajajo tudi tekoči in investicijski stroški v znesku 166.513,53 evra.
Medtem ko med ostale stroške ministrstva za javno upravo (MJU) štejemo dobavo in distribucijo električne energije, dobavo energentov za ogrevanje, manjša vzdrževalna dela na električnih in strojnih inštalacijah ter manjše ureditve ali prilagoditve prostorov za delovanje policije, pa v primeru ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) mednje prištevamo stroške, ki nastajajo pri izvajanju dveh posebnih programov javnih del, “Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov” (zaključil se je konec leta 2017) in “Pomoč osebam na področju mednarodne zaščite”, ki se še izvaja. Upravičeni stroški so namenjeni tukaj dolgotrajno brezposelnim osebam, ki so s strani Zavoda RS za zaposlovanje napotena v javna dela in ne migrantom in prosilcem za azil in osebam s priznano mednarodno zaščito.
Glede na posredovane številke s strani vlade in dejstvo, da so državni organi oziroma organi v sestavi od septembra 2015 do 10. februarja 2019 objavili kar 100 postopkov javnih naročil in javnih razpisov, lahko opazimo, da so bili stroški v povezavi z nezakonitimi migranti enormni. Ob tem pa je žalostno, da je bil nedavno s strani Šarčeve koalicije sprejet rebalans proračuna, ki za integracijo migrantov namenja dober milijon več. Seveda pa se večina glede količine porabljenega denarja spreneveda, saj gre konec koncev za denar slovenskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev, povsem drugače bi seveda bilo, če bi denar romal iz lastnih žepov oblastnikov in nevladnikov, ki z odprtimi rokami vabijo nezakonite migrante v državo.
H. M.