Vrhovno sodišče razveljavilo protipravno sodbo partijskega sodišča, ki je na smrt obsodilo domobranskega generala Leona Rupnika!

Foto: Wikipedia

Glede domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil septembra 1946 usmrčen pod Golovcem zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem, je Vrhovno sodišče odločilo, da razveljavi obsodbo Leona Rupnika in zadevo vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje, saj sodba vojaškega sodišča, ki je bila tedaj sprejeta, v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Doktor ustavnega prava Božo Predalič ni začuden, da je sodba padla. “Če bi se lotili resne revizije, bi večina sodb iz tistega obdobja padla.” 

“Večina sodb iz tistega obdobja so bile revolucionarne sodbe, kjer je bila obsodba napisana preden je sodišče sploh zasedalo. Ni začudenja, da je sodba padla,” poudarja dr. Božo Predalič. “Če bi se lotili resne revizije, bi večina sodb iz tistega obdobja padla. Takrat so bili sodniki in sodišča podaljšana roka Partije.”

Predalič je izpostavil, da ni čudno, da so bile sodbe takšne kot so jih vladajoči želeli, glede na to, da so za sodnike imenovali kmeta, obrtnika in delavca. To je dobro razvidno iz spodnjega dokumenta, kjer so za sodnika med drugim imenovali krojača Ivana Puca, mizarja Štefana Šlosarja in delavca Ivana Receka:

Priznani slovenski zgodovinar dr. Stane Granda je v izjavi na odločitev Vrhovnega sodišča povedal: “Kot vemo, se na svetu dogajajo različne stvari in vemo, kako nekateri gledajo na Dražo Mihailovića. Vse stvari niso tako črno-bele. Dejstvo je, da je ta sodba Vrhovnega sodišča ne govori o zgodovinskem dogajanju, ampak o povojnem sodstvu, za katerega vemo, kakšno je bilo. Vojaška sodišča so nasploh znana, da ne predstavljajo vrhovni primer sojenja. Počakati moramo na razvoj dogodkov. Temeljno vprašanje tukaj je povojno sodstvo, ki se ne ukvarja z zgodovinsko resnico. Gre za sodne postopke, ki so bili takšni, kot so bili. Po sodni moči niso predstavljali primera, ki bi ga dajali v literaturo o pravičnem sojenju.”

Foto: Prinstscreen

Skupaj z domobranci in nemškimi vojaki je Rupnik po koncu II. svetovne vojne pobegnil v sosednjo Avstrijo, se predal Britancem, ki so ga na pričetku leta 1946 vrnili v Jugoslavijo. Pred vojaškim sodiščem je bil nato Rupnik kot vodja slovenskih domobrancev skupaj z domobranci obsojen po tedanjem zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem po enajstih točkah obtožnice.

Zadevo vrnilo v odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani
Dan po izreku sodbe s strani vojaškega sodišča je Vrhovno sodišče Jugoslovanske armade pritrdilo sodbi. Prošnja za pomilostitev je bila tako 2. septembra zavrnjena, kazen pa izvršena. Rupnikov potomec, šlo naj bi za vnuka pokojnega, je preko pooblaščenke zoper sodbo vojaškega sodišča vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, poroča STA. Temu je vrhovno sodišče ugodilo in razveljavilo pravnomočno sodbo v tistem delu, ki se je nanašala na nekdanjega domobranskega generala. S tem je zadevo vrnilo v odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Rupnikov potomec je med drugim vztrajal, da sodba zoper Rupnika ni bil obrazložena na ustrezen način. Prav tako so bili razlogi sami s seboj v nasprotju, obsojenemu je bila kršena pravica do obrambe, sodili pa so celo sodniki, ki bi morali biti izločeni. Med drugim je očital, da sodba ni bila vložena po pravilnem postopku, da dejanja navedena v izreku sodbe ne vsebujejo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja iz zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo, po katerem so bili obtoženi obsojeni, ter da ta niso bila pravno opredeljena na pravilen način. Rupnikova obsodba po odločitvi Vrhovnega sodišča ni bila v skladu s takratnimi pravnimi načeli. Ker pri kar petih dejanjih, ki predstavljajo kaznivo dejanje, za katero je bil Rupnik obsojen, ni bilo utemeljitve z dejstvi in okoliščinami, so vrhovni sodniki sodbo razveljavili.

https://twitter.com/MatevzNovak/status/1215035105552535553

Hana Murn