Do konca avgusta 2019 je v javni razpravi predlog novele zakona o medijih, ki je bil pripravljen na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi stranka SD na čelu z ministrom Zoranom Pozničem. V primeru, da bo omenjeni zakon sprejet, bo to nov hud udarec za svobodo govora. Ena glavnih točk predloga je namreč “omejevanje pojavov spodbujanja neenakosti in razpihovanja nestrpnosti v medijih“, ki ga bo globoka država zagotovo uporabila v svoj prid pri obračunavanju z vsemi mediji, katerih poročanje ji ni pogodu. Teren za diskriminatorni SD-jev medijski zakon že pripravlja tudi vrhovno sodišče. To je namreč v precedenčni sodbi ocenilo, da za pregon sovražnega govora sploh ni nujno, da pride do neposredne ogrozitve javnega reda in miru.
Ena glavnih želja slovenskih levičarjev je utišati vse medije, ki poročajo svobodno in ne po naročilu globoke države. V tem kontekstu si lahko razlagamo tudi predlog novega medijskega zakona vlade Marjana Šarca, ki bo v javni razpravi do konca avgusta 2019, pripravilo pa ga je ministrstvo za kulturo, ki ga vodi stranka SD na čelu z ministrom Zoranom Pozničem. Ena glavnih točk predloga je namreč “omejevanje pojavov spodbujanja neenakosti in razpihovanja nestrpnosti v medijih“, ki ga bo globoka država zagotovo uporabila v svoj prid pri obračunavanju z vsemi mediji, katerih poročanje ji ni pogodu.
Ravno medijski zakon je bil že ob ustoličenju Pozniča za kulturnega ministra marca letos označen za eno njegovih glavnih nalog. In to kljub temu, da je bilo že takrat jasno, da za to nima prepotrebnih kompetenc. Akademski kipar, ki ima izkušnje le z desetletjem vodenja občinskega zavoda Delavski dom v Trbovljah, namreč zagotovo nima dovolj izkušenj, da bi pripravil uravnotežen medijski zakon. Številni poznavalci so tako že ob nastopu njegove funkcije menili, da bo z omenjenim zakonom poskušal predvsem onesposobiti opozicijske medije, kot sta Demokracija in Nova24TV, saj za takšna politična obračunavanja delovne izkušnje in izobrazba pač niso potrebne niti ne pomembne.
Prevelike pristojnosti medijskega inšpektorja
Glavno orožje, s katerim bo globoka država, če bo zakon seveda sprejet, obračunavala z vsemi mediji, ki pišejo svobodno in ne izključno v skladu z levičarskimi idejami, bo zagotovo medijski inšpektorat. Veljavni zakon pri razširjanju medijskih vsebin že prepoveduje spodbujanje in izzivanje narodnega, rasnega, verskega, spolnega ali drugega sovraštva in nestrpnosti, pri čemer pa sankcionira le tisto, kar se v medijih izvaja prek oglasov. Po novem pa bodo striktno obravnavani tudi primeri sumov sovražnega govora v vseh drugih medijskih objavah. Pri tem številni poznavalci opozarjajo na paradoksalnost dejstva, da bo po novem o tem, kaj sploh je sovražni govor, odločal kar medijski inšpektor. Po njihovo namreč obstaja velika nevarnost, da bo ta preveč razširil pojem sovražnega govora.
[NAPOVED] Državna sekretarka dr. Tanja Kerševan Smokvina bo danes, 7. avgusta, ob 17. uri na @radioPrvi gostja oddaje Studio ob sedemnajstih o predlogu posodobljenega Zakona o medijih, ki je v javni razpravi do konca avgusta. Vabljeni k poslušanju! pic.twitter.com/7d15rkWpa9
— Socialni demokrati (@strankaSD) August 7, 2019
Velika medijska angažiranost tvorcev zakona
Dejstvo, da si globoka država in stranka SD pod vodstvom Dejana Židana kot njen podaljšek še kako prizadevata za uveljavitev zakona, na podlagi katerega bo slovenska levica pod krinko boja proti sovražnemu govoru lahko po mili volji obračunavala s tistimi, katerih medijske objave ji niso pogodu, dokazuje tudi velika medijska angažiranost snovalcev zakona. V sredo je tako na primer državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina, ki je vodila ekipo pri pripravi novele, sodelovala v oddaji Studio ob 17.00 na Prvem programu Radia Slovenija. Pri tem je poudarila, da so se v predlogu snovalci zakona želeli posvetiti predvsem vsebini. “Stara definicija medija se je sklicevala na način razširjanja medijev oziroma medijskih vsebin, tokrat pa postavljamo v ospredje vsebino,” je povedala. Kaj točno je s tem mislila, je nakazala že kmalu zatem, ko je v delu oddaje, posvečenem tematiki sovražnega govora, jasno in glasno povedala, da svoboda izražanja v medijskih vsebinah ni neomejena. “Dejstvo je, da gre za ravnovesje med različnimi pravicami. Na eni strani imamo svobodo izražanja, ki pa ni neomejena,” je povedala. Pri tem jasne zamejitve, kaj točno bo po novem še sovražni govor in kaj ne, seveda ni podala.
Teren za strožje sankcije v primerih dejanskega in namišljenega sovražnega govora pripravlja tudi vrhovno sodišče
Teren za diskriminatorni SD-jev medijski zakon pa že pripravlja tudi vrhovno sodišče pod vodstvom Damijana Florjančiča. To je v precedenčni sodbi v primeru sovražnega govora proti Romom v komentarjih na spletni strani Radia Krka ocenilo, da je bilo dosedanje razumevanje kaznivega sovražnega govora preozko, ter s tem povozilo dozdajšnjo prakso vrhovnega tožilstva glede pregona tega prestopka. “Javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na določeni osebni, praviloma nespremenljivi okoliščini posameznika, je kaznivo dejanje, če ga storilec stori bodisi na način, ki lahko potencialno ogrozi ali moti javni red in mir, bodisi z uporabo groženj, zmerjanja ali žalitev,” so sporočili z vrhovnega sodišča. Iz tega je jasno razvidno, da po njihovo za pregon sovražnega govora sploh ni nujno, da pride do neposredne ogrozitve javnega reda in miru, kar bo zagotovo še ena od podlag delovanja medijskega inšpektorata oziroma, bolje rečeno, medijske policije, ki jo s predlogom novega medijskega zakona uvaja vlada.
Vendar le ob dodatnem pogoju, da so bile pri tem izrečene grožnje, zmerjanje ali žalitev. #sovražnigovor https://t.co/7zgYewgS0W
— Blaž Kovačič Mlinar (@KovacicMlinar) August 8, 2019
Se bo preganjalo tudi tiste, ki širijo sovraštvo proti žrtvam komunizma?
Ob vsem tem pa se, kot so zapisali na Demokraciji, postavlja vprašanje, ali bodo sodišča odslej na podoben način kazensko preganjala tudi tiste, ki širijo sovraštvo proti žrtvam komunizma in nasploh protikomunistom, ob tem pa zagovarjajo in opravičujejo komunistične zločine? Ob tem so poudarili, da je med drugim znano tudi, da so komunisti pobili večjo skupino Romov, ki jim še vedno ni bila uresničena pravica do groba. Pri tem pa, kot so spomnili, obsodb na tej podlagi doslej ni bilo. “Bo v prihodnje drugače ali pa bodo širše tolmačenje sovražnega govora zlorabili za omejevanje svobode govora pri poročanju o migrantih?” so se še vprašali.
Rajko Golob