Z naslednjim letom stopita v veljavo novi gradbeni zakon in novi zakon o urejanju prostora

Datum:

Državni zbor RS je sprejel zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) in gradbeni zakon (GZ-1). Prvi prinaša novosti na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike in zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike. Drugi pa novosti glede postopka izdaje gradbenega dovoljenja in možnost gradnje objektov brez vpliva na okolje, že po dokončnem gradbenem dovoljenju, ne šele po njegovi pravnomočnosti.

Ena od ključnih novosti, ki jih prinaša nov gradbeni zakon, bo odmera plačila komunalnega prispevka pred začetkom gradnje, ki bo po uvedbi digitalizacije poslovanja tudi na tem področju možna. To se bo predvidoma zgodilo leta 2024. S strani DZ je bilo sprejeto tudi dopolnilo dela opozicije, po katerem bi bila prijava začetka gradnje pogojena s plačilom komunalnega prispevka. Poleg omenjenega bodo z novim zakonom drugače urejeni tudi postopki izvršb, naj bi se pa z zakonom zmanjšala trenja med vsemi odgovornimi uradnimi osebami, kar omogoča boljše sodelovanje med njimi, prav tako pa bo čas izdaje gradbenega dovoljenja krajši.

Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za okolje, Bojana Purga, je namen novega gradbenega zakona zmanjšati breme administracije in pospešitev trajnostnega gospodarskega razvoja v Sloveniji. Nadgrajeni bodo vsi dosedanji postopki, izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo bodo učinkovitejši in hitrejši, hkrati pa bo zagotovljeno varovanje javnih interesov in pravne varnosti vseh udeležencev v postopku gradnje. Zakon bo ohranil ali pa le dopolnil odločbe, vezane za legalizacijo, novost je določba, ki omogoča začetek postopka izdaje gradbenega dovoljenja brez priloženih dokazil o pravici graditve za infrastrukturne objekte.

Poleg gradbenega zakona sprejet tudi nov zakon o urejanju prostora

Digitalno poslovanje bo tudi na tem področju prineslo olajšanje, vezano na administracijo in učinkovitejše vodenje postopkov priprave prostorskih aktov ter učinkovitejše vodenje zemljiške politike. Bistvena novost, ki jo prinaša novi zakon, je projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov, in sicer bo pri državnih prostorskih načrtih ustanovljena projektna skupina, delo strok bo poenoteno in presoja vplivov na okolje bo celovitejša. Prav tako pa bosta postopka priprave prostorskih izvedbenih aktov integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte, dodan pa je tudi nov delni združeni postopek, ki bo omogočal dodaten način sočasne priprave državnih prostorskih aktov in izdaje celovitega dovoljenja.

Stari občinski oziroma. vsi trenutno veljavni občinski akti bodo veljali do 31. decembra 2021, s tem datumom namreč novi zakon stopi v veljavo, uporabljati pa se bo začel 1. junija 2022.

Oba zakona, tako gradbeni kot prostorski, bosta stopila v veljavo 31. decembra 2021, z uporabo pa stopita s 1. junijem 2022. Istočasnost veljave in uporabe obeh zakonov daje vsem deležnikom dovolj časa, da se lahko pripravijo na izvajanje novega zakona, se spoznajo z rešitvami in nanje pripravijo.

Tanja Brkić

Sorodno

Zadnji prispevki

Vladna stran X si je že tretjič prislužila oznako “zavajajoča objava”

Platforma X še vedno gori od zadnjega protokolarnega zdrsa...

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...