Spoštovani novinarji, spoštovani volivci! Ali se še spominjate, lahko zapišem linča, g. dr. Arharja leta 2002 kot predsedniškega kandidata? Gospod Arhar je v juniju in juliju 2002 imel po rezultatih anket 30- in 31-odstotno podporo. Jasno je kazalo, da je dotedanji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek dobil resnega protikandidata. A zgodilo se je to, kar se sedaj ob nastopu g. Goloba ni. V dosegljivih komentarjih iz tistega časa sem našel komentar Mirana Lesjaka iz Dnevnika in Alija Žerdina iz Mladine na temo Arharjeve plače v upravi Vzajemne. Ko so nadzorniki potrdili višino te plače, ste novinarji na hitro izvedli telefonsko anketo, s katero ste preverjali priljubljenost Arharja, ki je takoj po anketi zaradi višine plače močno padla.
Da ne bo dvoma o povsem “levičarski” akciji proti kandidatu desnice, ste poleg navedbe plače v Dnevniku omenili še Arharjevo vožnjo z nadškofom v kočiji in javni podpis pod zahtevo o privatizaciji bank v Sloveniji. Vse z enim samim namenom diskreditacije. Žerdin je sprenevedajoče in podcenjujoče v Mladini zapisal, citiram: “Pa tako dobro je kazalo”. Po objavi Arharjeve plače in kampanji “neodvisnih novinarjev iz vseh vetrov”, da je tako visoka plača nedostojna, je Arhar v enem mesecu v anketah izgubil 17 odstotkov. Lesjak, kje so že sedaj naše banke? Žerdin? Ali bomo tudi za Goloba lahko zapisali podobno? Ne, na misel vam ne pade, ker ste nepošteni in imate različna merila.
In kaj se dogaja sedaj? Kje ste sedaj ob podatkih o Golobovi plači, novinarji, ki sicer vsak ponedeljek v Tedniku pod taktirko Jelene Aščić (ki si je na osrednji proslavi Dneva državnosti 23. junija 2020 dovolila javno podcenjevati slovensko glasbo) z “velikim sočutjem” poročate o sramotno nizkih plačah zaposlenih, bedi in revščini med ljudmi? Sedaj ste ob nesramno visoki plači Goloba, zaposlenega v državnem podjetju, (v nasprotju z Arharjem, ki ni bil zaposlen v državni firmi), nič drugega kot trgovcu, ki ima srečo, da vodi monopolno podjetje in prodaja poceni energijo iz NE Krško, obnemeli. Kako to? Skrajno pokvarjeno, nespodobno do ljudi! Ali se zavedate, da niste profesionalni, da ste nepošteni do ljudi. Ste nič drugega, kot so bili nekoč novinarji, družbeno politični delavci v službi partije. Kako to, da vam je sedaj nenadoma izginila vsa energija za pravičnost? Ni vas. Ali vas ni nič sram? Tudi vam gre le za posel, vaše položaje v medijih, ki jih še vedno obvladuje levica. Da, vedno in povsod gre le za denar. Zanima vas vaš denar in ne revščina nekaterih ljudi. Ali res mislite, da smo Slovenke in Slovenci tako neumni, da smo brez spomina in da ne znamo videti, kaj ste počeli tedaj in kaj počnete sedaj.
Ob Golobovi plači je zanimiva tišina s strani levice, članov KUL opozicije
Ker od vas, novinarčki, ni nič, pozivam Goloba, poštenjaka, da javno pokaže svoje prihodke v preteklih treh letih. Če ga je kaj v hlačah, če si upa ob politikih desno od sredine omenjati fašizem, za kar nima niti enega najmanjšega dokaza in bi bila povsem upravičena tožba proti njemu, naj javno objavi svoje prihodke v preteklih letih in ne le zadnjih mesecih iz konca leta 2021. Ne. To mora storiti takoj, saj gre za državno podjetje. Sicer pa, saj je navsezadnje predsednik Gibanja Svoboda, ki poka od poštenosti, kajne? Sicer pa je gospod brez vsake ideje o tem, kako reševati zdravstvo, kjer imajo ljudje vse več problemov. Če ne bi bilo tako, ne bi za predsednico sveta stranke imenoval prof. dr. Koželjeve, ki naj bi rešila probleme v zdravstvu. Kako, s čim? S svojim nepoznavanjem problemov v zdravstvu? Kot dolgoletna članica UKC Ljubljana je bila šokirana (to je izjavila sama) ob odstopu kardiologov na pediatriji? To vsekakor kaže na nepoznavanje problemov v UKC LJ, kaj šele širše v Sloveniji. In tak človek naj bi reševal zdravstvo? Sicer pa: ukvarjanje samo z ekologijo je, oprostite Golob, pomembno, a premalo za vodenje države. Ob Golobovi plači je zanimiva tišina s strani levice, članov KUL opozicije, to je tiste levice, ki bi kapitaliste “sterala” v morje, izvajala nacionalizacije podjetjih, jemala kmetom. To je Levica, ki se navdušuje nad sistemom Venezuele in meni, podobno kot Golob, da imamo pri nas z desnosredinsko vlado opravka z fašizmom.
Dalje. Ob visoki Golobovi plači je Kučan komentiral: “Kako visoki so bili prejemki Roberta Goloba v GEN-I, ne vem. Berem različne številke, eno, da je njegova plača, drugo pa nagrada za uspešno vodenje. V tržnem gospodarstvu, za katero se zavzemajo tudi tisti, ki mu to očitajo, najbrž visok dohodek ni greh, seveda, če je zaslužen.” Očitno se sedaj na levici vsi delajo neumne. Če bi Kučan želel biti pošten do Slovenk in Slovencev, bi lahko pogledal Golobove zaslužke. Po javnih podatkih od predlani se je v Golobovi denarnici znašlo 214 tisoč evrov neto, državo kot delodajalca je to stalo 635 tisoč evrov. Tako, sedaj veste, gospod Kučan, da se vam ne bo treba sprenevedati. To je povsem neprimerno ravnanje bivšega predsednika. Vse v interesu oblasti in ne ljudi.
Golob sedaj kaže zadnjo plačo, ko ni bil več predsednik uprave GEN-I in pri tem molči o preteklih plačah in nagradah. Naj ostane tako, kot sem že zapisal: bolje zanj in tudi za družbeno-politične delavce med novinarji je, da Golob takoj pokaže svoje dohodke v državnem podjetju. Če me spomin ne vara, so pri Arharju v trenutku vsi vedeli, kaj je prav in spodobno in je izpadel iz tekme za predsednika države. Za nameček je Kučana v veliko zadrego spravil Sandi Češko, predsednik gospodarskega foruma SD, ki je bil jasen: “Težko je ocenjevati dobiček monopolnega podjetja, pa tudi uspehe direktorja, ki pač vodi monopol. Mislim pa, da v teh storitvenih dejavnostih distribucije energije dobiček, razen za to, da se vlaga nazaj v razvoj celotnega elektrogospodarskega sistema, ni potreben in da je to samo jemanje denarja iz žepa davkoplačevalcev ali gospodarstva. Raje bi videl, da se v politiki bolj angažirajo tisti, ki so se dokazali na tujih trgih, ki so se dejansko dokazali z ustvarjanjem nove vrednosti, razvojem podjetij, kot pa ljudje, ki se bolj ukvarjajo z distribucijo”. Sam dodajam: še manj bi bilo dobro, da bi se v politiki znašel, ki druge imenuje fašiste, sam sebi pa v prepričanju, da je najboljši, in to na področju, kjer ni konkurence, odreže tako velik kos pogače od “dobička”, ki bi moral biti namenjen povsem drugim stvarem in ne njegovi “mastni” plači. Temu smo včasih rekli samovšečnost in pohlepnost. In tak človek naj vodi politiko države?
prim. Janez Remškar, dr. med.