Pred nekaj dnevi smo pisali o tem, kako se je eden izmed naših bralcev iz Spodnje Rečice pri Laškem obrnil na nas, potem ko je ugledal sporni pano, ki so ga njegovi someščani postavili enemu izmed prijateljev, ki je pravkar dopolnil 40 let. Razjezilo ga je namreč, da so na njem vidni komunistični simboli, ki spominjajo na grozote prejšnjega totalitarnega režima, za nameček pa je bil ta postavljen v bližini Hude Jame – Barbara rova, ki predstavlja množično grobišče številnih tukaj živečih sorodnikov. Glede zadeve smo se v uredništvu obrnili na Policijsko postajo Laško, ki nam je posredovala odgovor, da je bila zadeva predana v reševanje pristojnemu organu, in sicer Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu Mestne občine Celje, ker policija ni pristojen organ za plakatiranje in oglaševanje.
Bralec je ob poslani sliki pripisal, da gre za zelo moteč pano ob cesti, ki ne sodi na javno površino in verjetno nima dovoljenja za postavitev, ter dodal, da se je zato obrnil na policijsko enoto Laško. Komunistični simboli so tisti, ki so njega tako kot tudi mnoge druge sokrajane najbolj zmotili. Peterokraka zvezda, jugoslovanska zastava in zemljevid Jugoslavije so tisti, ki obujajo spomine na čase komunistične Jugoslavije, ko je pod Titovo neusmiljeno diktatorsko vladavino umrlo kar 570 tisoč ljudi, med katerimi je bilo največ političnih nasprotnikov, ki bi lahko tako ali drugače ogrozili ohranitev tega zločinskega totalitarnega sistema. Številke smrtnih žrtev pa kljub temu mnogih ne ganejo, saj številni z vznesenostjo pripovedujejo o dobrih starih časih in naokoli paradirajo z zastavami in čepicami nekdanje Jugoslavije.
Pred osmimi leti razkrito množično morišče v Hudi Jami
K spornosti tovrstnega panoja prispeva tudi lokacija njegove postavitve, saj se nahaja ob cesti, ki vodi k Hudi Jami – Barbara rovu, množičnemu morišču, kjer ležijo žrtve likvidacij povojne komunistične revolucionarne oblasti. Letos marca je minilo osem let, odkar so v opuščenem rudniku odkrili množično morišče v Hudi Jami. Komisiji za vojna in povojna grobišča je šele lani, po dobrih sedmih letih, uspelo zagotoviti pokop posmrtnih ostankov, kar kaže na njen negativen odnos do žrtev in njihovih svojcev.
Marca 2009 je javnost pretresla novica o odkritju množičnega morišča v opuščenem rudniku pri Laškem. Sprva so 800 posmrtnih ostankov preložili v plastične zaboje, nato pa je zaradi pomanjkanja denarja in politične volje prišlo do ustavitve vseh postopkov. Leta 2015 so se stvari s sprejetjem Zakona o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev končno premaknile, a oblast kljub pozivom svojcev žrtev in društva Združeni ob lipi sprave, ki ostro nasprotuje prenosu posmrtnih ostankov pomorjenih žrtev v Spominski park pokopališča Dobrava pri Mariboru, le-teh žal ni upoštevala in je oktobra lani posmrtne ostanke tam tudi pokopala.
Na potezi je Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje
Domačin, ki ga je bohotenje morilskih simbolov na postavljenem panoju izredno zmotilo, je povedal, da se zaradi njih počuti ogroženega, zato se je obrnil na Policijsko postajo Laško in podal ustno prijavo. “Nisem edini, ki ga to moti, saj moti tudi druge, in zahtevamo, da se tabla odstrani. Na policijski postaji so mi obljubili, da bodo zadevo preverili,” je dejal in še zaključil: “Jaz se počutim ogroženega in verjetno nisem edini. Tudi če gre za neslano šalo, je treba paziti, da se ne prestopi meje.” Glede na to, da je policija Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu Mestne občine Celje posredovala zadevo, se poraja vprašanje, ali se bosta slednja ustrezno odzvala ali le zmajala z glavo, kot je to sicer pogosto v navadi, ko gre za obujanje jugonostalgije.
H. M.