fbpx

Zakaj Levica ne bi smela biti registrirana kot legalna politična stranka

Violeta Tomič (Foto: STA)

Odvetnik Domen Gorenšek je poudaril, da stranka Levica – če bi upoštevali ustavni red Republike Slovenije, ne bi smela biti registrirana kot legalna politična stranka, saj s svojim programom in načinom delovanja krši osnovne kavtele in načela pravnega reda RS, poleg tega pa tudi  s svojo vsebino programa ter načinom delovanja posega v osnovna demokratična načela, kar lahko pripelje tudi do spremembe družbenega sistema. “To posledično seveda pomeni vrnitev v enoumje, v enopartijski delegatski sistem, ki nima nikakršne zveze z modernim poimenovanjem demokracije ter pravnim redom družb zahodne civilizacije,” je še opozoril. 

Odvetnik Domen Gorenšek je poudaril, da stranka Levica – če bi upoštevali ustavni red Republike Slovenije, sploh ne bi smela biti registrirana kot politična stranka. Ta po njegovem namreč v delu svojega programa in z načinom delovanja krši osnovne kavtele in načela pravnega reda RS. Sem lahko med drugim štejemo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), do podjetništva in v okviru tega tudi do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave RS). V koliko namreč v program zapišeš, da “Zasebna lastnina produkcijskih sredstev omogoča, da si manjšina lastnikov prisvaja produkte dela vseh, ki smo za preživetje prisiljeni prodajati svojo delovno silo. Prevlada družbene lastnine je način, ki zagotavlja, da je naše skupno produktivno delovanje usmerjeno v svoboden razvoj vseh, ne pa v zasebne cilje kapitalistov, menedžerjev ali državnih birokratov“, o kršitvah vsaj navedenih členov ustave ne more biti dvoma. Še toliko bolj, če program stranke kot rešitev med drugim predvidi delavsko upravljanje, družbeno in skupnostno lastnino večjih podjetij in finančnih ustanov, odpravo pogojev kapitalističnega izkoriščanja, vzpostavitev sistema delavskega upravljanja ter odpravo kapitalističnega menedžmenta v podjetjih ter prenos lastništva v roke države in lokalnih skupnosti, ustanovitev delavskih, kmečkih in potrošniških zadrug ter spremembo nosilcev kapitala in socializiranje dobičkov.

Odvetnik Gorenšek je izpostavil, da ne gre za vsebino programa iz petdesetih let prejšnjega stoletja, pač pa za aktualni program parlamentarne stranke v državi, ki se nahaja v osrčju Evrope in je članica Evropske unije. Gorenšek tudi meni, da Levica s svojo vsebino programa ter načinom delovanja protiustavno posega tudi v osnovna demokratična načela, med drugim v 1. člen Ustave RS, ki navaja, da je Slovenija demokratična republika ter v 43. člen, ki govori o volilni pravici, ki je splošna in enaka. S takšnim programom, gre namreč po njegovem za rušenje ustavnega reda RS in poskus vrnitve države v enopartijski, delegatski sistem v okviru socializma, iz katerega smo sicer izšli leta 1991, ko smo tovrstne zgrešene ideje končno, vsaj formalno zamenjali z vrednotami civiliziranega sveta. Obenem program, ki v svoji uresničitvi vidi “prepreko v obstoječih mednarodnih, evropskih in domačih pravilih in institucijah“, krši tudi 3.a člen slovenske ustave kot tudi 63. člen Ustave RS, saj spodbuja k nestrpnosti do določenih družbenih skupin, ki v sistemu, katerega uveljavitev si ta stranka prizadeva, ponovno postanejo razredni sovražniki.

Zagovarjajo sistem, ki smo ga že imeli, ta pa ni skladen s slovensko ustavo
Nad stanjem demokracije v naši državi pa so zaskrbljeni tudi v nekaterih nevladnih organizacijah. Predsednik društva za promocijo tradicionalnih vrednot Urban Purgar je opozoril, da predsednik državnega zbora Igor Zorčič, kljub dejstvu, da je skladno s poslovnikom tega istega visokega zbora dolžan sklicati  izredno sejo, tega ni storil. Ob navedenem je treba poudariti, da gre za eno ključnih vprašanj, ki bi lahko determinirala prihodnost Slovenije, saj gre v primeru programa in delovanja stranke Levica, po njihovem mnenju za močno ustavno sporno delovanje. Dejstvo namreč je, da smo tovrstni sistem, ki ga stranka Levica zagovarja v svojem programu, že imeli, kar se je izkazalo za pogubno za našo družbo tako v smislu ustavno varovane pravice do zasebne lastnine, kot tudi do izključevanja vseh nasprotno mislečih, ki sicer zagovarjajo drugačen sistem. Po besedah predsednika te nevladne organizacije bi torej šlo za delegatski sistem v okviru zgolj ene ideologije, in sicer socializma. To pa je povsem v nasprotju že s prvim členom ustave, ki govori, da je Slovenija demokratična in pravna država.

Foto: Zajetje zaslona

Predsednik DZ Igor Zorčič je ravnal v očitnem nasprotju s 85. členom ustave
Naš predlog za izredno sejo smo utemeljili na citatih programa Levice, povzetih z njihove spletne strani,” se je Branko Grims v oddaji 24ur Zvečer odzval na besede Mateja T. Vatovca, češ da je stranka SDS s svojim medijskem omrežjem širila ponarejen dokument ter s tem naredila več prekrškov, kot je na primer poneverba – po besedah Vatovca pa naj bi s tem širili  tudi nestrpnost ter ogrožali javni red in mir. Teh citatov Levica seveda ne more zanikati in jih tudi ni. O vsem ostalem pa bi se morali pogovoriti – temu je bil tudi namenjen predlog za razpravo v Državnem zboru, je izpostavil Grims. Vendar pa je predsednik DZ Igor Zorčič ravnal v očitnem nasprotju s 85. členom ustave. “On ni prava neuka oseba, točno ve, da bi moral po tem členu ustave sklicati izredno sejo,” je opozoril poslanec. Ustava mu ne daje pravice, da igra nekega cenzorja, torej očitno in zavestno krši ustavo. Zato pa so po mnenju Grimsa sedaj tudi v položaju, ko se pogovarjajo o nekem dodatku, za katerega so oni sami v svojem gradivu zapisali, da je nastal nekje drugje. Jasno so zapisali, da je Levica poskrbela za prevod, kar pa dotična stranka zanika. “Torej je njihova ovadba očitno zavestno ravnanje v nasprotju s kazenskim zakonikom, ki pravi, da je kriva ovadba tudi kaznivo dejanje – za vas, v Levici,” je poudaril Grims. Da je v primeru, če je sklic seje zahtevala najmanj četrtina poslance, Zorčič ravnal v nasprotju s 85. členom ustave, se strinja tudi Gorenšek. Takrat ni več diskrecije, saj ustava izrecno zapiše, da se mora v tem primeru sklicati sejo. Bi pa po njegovem mnenju o tem moralo odločiti ustavno sodišče, ne pa politični nasprotniki.

Mi opozarjamo na dejstva, na to, da je program Levice v posameznih delih, ko govorijo o boju proti kapitalizmu, o ekosocializmu, ki bo utemeljen na družbeni lastnini in tako naprej, v očitnem nasprotju s slovensko ustavo,” je ponovil Grims. Na to imajo ne le pravico opozoriti, pač pa tudi dolžnost, kajti Ustava zavesuje vse in vsakogar. “Vsi smo dolžni skrbeti za to, da je ustava spoštovana, nihče, niti Levica ni nad ustavo niti nad zakoni. O tem bi tudi morala potekati razprava v DZ, kamor tudi spada,” je še dejal Grims in pripomnil, da je Zorčiču očitno v interesu, da bi razpravo preselil na cesto, s čemer pa se v stranki SDS ne strinjajo. “Prostor za razpravo je demokratičen parlament,” je še poudaril poslanec SDS. “Če želite, pojdite na ustavno sodišče, pa naj ustavno sodišče preveri, ali je naš program v skladu z ustavo ali ne,” pa je pozval poslanec Levice Vatovec, ki je povedal, da za svojim programom stojijo in ga zagovarjajo. Po naših informacijah se bodo te besede Vatovca uresničile, program Levice bo slej kot prej romal na ustavno sodišče, v postopek za oceno ustavnosti. Se pa Gorenšek ob tem sprašuje, ali ne bi, glede na trenutno sestavo na ustavnem sodišču, morda spravili celo slona v mišjo luknjo.

Sara Bertoncelj