fbpx

Zaradi verbalnega in fizičnega spolnega nadlegovanja afera profesorja Igorja Pribca doživela epilog: Prenos znanja ni več mogoč, saj študijsko okolje ni varno!

dr. Igor Pribac

“Pozdravljeni, obveščamo vas, da dr. Igor Pribac ne bo več izvajal pedagoškega dela in da se predavanja pri predmetu filozofija zgodovine, vključno z vajami, začnejo izvajati nekoliko kasneje,” se je glasilo pismo študentom, ki je prišlo iz tajništva Oddelka za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Profesorju Igorju Pribcu so namreč odvzeli naziv izrednega profesorja, ker sta ga dve študentki prijavili zaradi spolnega verbalnega nasilja in tudi neprimernih fizičnih dotikov, Senat pa je po navedbah v dokumentu prejel kar 23 izjav o spolnem nadlegovanju Pribca.

Pred kratkim je bil zaključen postopek, po katerem je bil dr. Igorju Pribcu odvzet naziv izrednega profesorja. Odmev je bil javen, nekateri, pravzaprav redki mediji pa so o zadevi poročali že med postopkom. “Vse je zanimalo, kaj je resnica, ki se razkriva v ozadju. V Študentski skupnosti oddelka pa smo tudi predvsem molčali, saj smo se bali, da bi se – če bi povedali kaj preveč – razkrilo v javnosti še kaj, kar bi lahko onemogočilo zaščito samih žrtev. Odvzem naziva je bil posledica tako prenizkega točkovanja Sicris, ki meri znanstveno raziskovalno uspešnost akademikov, kot tudi nedopustnega odnosa do študentov in študentk, predvsem zaradi spolnega nadlegovanja, tako verbalnega, kot fizičnega. Pribac je bil kot predavatelj odličen retorik in snov je znal dobro približati študentski publiki; a prenos znanja ni mogoč, če študijsko okolje ni varno. Za varen in kakovosten študij je ničelna toleranca do nasilja, nadlegovanja in trpinčenja ključnega pomena,” so zapisali v Študentski skupnosti oddelka za filozofijo.

Pojasnili so tudi, da nihče ni želel medijskega linča, ki se je začel vršiti po tem, ko je nekdo zaupno in interno gradivo razkril enemu izmed medijev rumenega tiska. Medijski linč pritiska predvsem na ti dve prijaviteljici s še večjo odgovornostjo. “Ali je nekdo, ki zlorablja svojo pozicijo moči, neupravičen do nadaljevanja svojega ravnanja v pedagoškem delu? Seveda je neupravičen. Ali ga je zato potrebno pred obličjem vseh blatiti in dajati v nič? Najbrž ne,” so zapisali. A treba je dodati, da je do “medijskega linča” prišlo zgolj zaradi tega, ker večina medijev, sploh osrednji, o zadevi niti niso poročali – kot bi to storili, če bi šlo pač za neko osebo, ki ni na stani njihove politične opcije. Ker so režimski mediji zadevo nekako želeli pomesti pod preprogo, so se nekateri mediji zato odzvali toliko bolj ostro.

Normalizacija nasilja kot nečesa vsakdanjega, se odraža v  vseh družbenih sferah, univerzitetno okolje pa v tem ni izjema. In izjema ni bil oddelek za filozofijo. Vrstila so se dolga leta govoric in medgeneracijskega opozarjanja, vse dokler ni nekaterim bilo dovolj. Dve študetki sta podali prijavo januarja 2020. “Njuni izjavi sta bili tekom postopka anonimizirani zato, da ne bi bili soočeni z morebitnimi povračilnimi ukrepi s strani storilca. Študentki nista brezimni in nihče si ju ni mogel izmisliti – zgolj njune identite ne pozna nihče drug kot pa člani univerzitetne komisije. Njuno odločitev je potrebo ceniti, spoštovati in razumeti kot izjemno pogumno,” so še sporočili z oddelka.

Težavo vidijo tudi v tem, da se kot družba še ne znamo soočati s polnim nasiljem tako, da ne bi poglabljali travm in proizvajali nove – predvsem zato, ker se nikoli ni razpravljalo o tem. Spolno nasilje in nadlegovanje sta bila praktično tabu tema, saj se je o tem neprijetno pogovarjati. “Vendarle upamo, da se bomo v prihodnjih razkritjih znali kot družba odzivati bolje, bolj senzibilno do vseh vpletenih. Nismo same, nismo sami,” je sporočil Nejc Kralj v imenu Študentskega filozofskega društva in ob tem dodal, kam se lahko študenti v stiski obrnejo.

Sara Bertoncelj