Vse od nastopa te vlade, je vlada pričela aktivno delati na ogromno področjih, še prej pa se je morala soočiti s krizo zaradi koronavirusa. Že prvi dan od imenovanja se je sestala in pripravila načrt kako se soočati s koronavirusom, kasneje pa je sprejela pet interventnih ukrepov s katerimi je in bo pomagala prebivalcem v spopadanju s krizo. Vlada je v sklopu omenjenih paketov pomoči tako pomagala samozaposlenim, zaposlenim, podjetjem, upokojencem in tudi tistim, ki so socialno ogroženi.
S prvim interventnim zakonom je vlada namenila temeljni dohodek vsem samozaposlenim, ki so imeli izpad dohodka. Zaposlenim, ki so morali vseeno delati v času krize s koronavirusom je pokrila prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dodatno pa so prav tako pomagali podjetjem, katerim je država krila stroške povezane s čakanjem na delo delavcev, ki jim niso mogli zagotavljati dela. Dodatno pa so prav tako upokojenci, študentje in prejemniki denarne socialne pomoči bili deležni enkratnega solidarnostnega dodatka.
S pomočjo drugega protikoronskega ukrepa so skušali olajšati položaj gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih bančnih posojil in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti v državi, preprečiti hujšo gospodarsko škodo, ohraniti delovna mesta v gospodarskih družbah in zagotoviti zadostno srednjeročno likvidnost v bančnem sistemu.
Tudi s pomočjo tretjega paketa pomoči se je vlada odločila pomagati podjetjem pri njihovi likvidnosti, zato jim je omogočila likvidnostno pomoč z omogočanjem hitrih in ugodnih posojil v višini od pet do 50 tisoč evrov pri slovenskem podjetniškem skladu. Vlada je prav tako sprejela interventni zakon, s katerim je umaknila birokratske ovire za zagon novih naložb, predvsem v gradbenem sektorju. Na področju zaposlovanja, so podaljšali ukrep čakanja na delo in s tem omogočili podjetjem, da je država namesto njih plačala nadomestilo, medtem ko so sami zaradi primanjkovanja dela, delavce začasno napotili na zavod.
V sklopu PKP3 planirana tudi pomoč turizmu in ohranjanje delovnih mest
V pomoč eni najbolj prizadetih panog je skozi ukrepe uvedla turistične bone, ki so od 19. junija dalje reševali okrnjeno turistično sezono, prav tako pa tudi omogočili državljanom, da so si lahko privoščili oddih v Sloveniji. Z namenom ohranjanja delovnih mest se je vlada odločila v tretjem sklopu paketa pomoči vključiti subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za delavca v obsegu od pet do 20 ur tedensko, ukrep pa bo veljal vse do konca leta. Po navedbah Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve jim je tako uspelo zajeziti rast brezposelnih oseb. Med drugim je bilo septembra pet odstotkov manj registriranih brezposelnih kot mesec poprej.
Z ukrepi smo zajezili rast števila brezposelnih oseb, tako da je bilo septembra na #ZRSZ registriranih 83.766 brezposelnih, kar je 5% manj kot avgusta letos. Zaposlilo se je kar 8.125 brezposelnih, 66,9% več kot avgusta in 49,9% več kot septembra 2019. ✅https://t.co/cZyR3Usjoq pic.twitter.com/ZeyqjjuBkG
— MDDSZ (@mddszRS) October 12, 2020
Pred pričakovanim drugim valom epidemije, je vlada sprejela še dva interventna zakona, kjer je definirana pomoč podjetjem in samozaposlenim. V sklopu četrtega paketa država krije stroške karantene delavca podjetju, pod določenimi pogoji. V petem paketu pomoči je v obzir tako najprej vzela samozaposlene, kjer določa temeljni dohodek samozaposlenim v primeru 30-odstotnega padca prihodkov. Prav tako pa so do konca leta podaljšali ukrep čakanja na delo za vse panoge.
Poleg vsega omenjenega je vlada aktivna tudi na ostalih področjih, med katerimi je najbolj pomemben demografski sklad
V prvi fazi, se je morala vlada soočati z izzivi zaradi koronavirusa. Kljub temu pa se je lotila tudi nalog, s katerimi se je zavezala v koalicijski pogodbi. Denimo eden izmed najbolj vidnih projektov je demografski sklad, s katerim bi se lahko prilagodili na predvidene demografske spremembe v prihodnosti. Demografski sklad bi tako zagotavljal oblikovanje potrebnih socialnih in ekonomskih dinamik v hitro starajoči se družbi, obenem pa predstavlja jamstvo zagotavljanja sredstev za čase visokih pokojninskih potreb.
Sara Rančigaj