Slovenska vlada bi morala glede na stopnjo revščine odpraviti diskriminatorno obravnavo slovenskih brezdomcev v primerjavi z drugimi skupinami, ki se znajdejo v enakih okoliščinah na ozemlju Republike Slovenije. Brez strehe nad glavo je po nekaterih podatkih skoraj 7 tisoč ljudi, sredstva za brezdomce pa so bistveno manjša od tistih za migrante.
Poslanska skupina SDS je na predsednico komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter na predsednika odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide naslovila zahtevo za sklic skupne nujne seje, na kateri bi razpravljali o diskriminiranem položaju slovenskih brezdomcev.
V poslanski skupini SDS opozarjajo, da je že dlje časa mogoče zaznavati porast števila brezdomcev. Prepričani so, da bi morala država ali/in lokalna skupnost brezdomcem nuditi pomoč, ki bi bila prilagojena njihovim specifičnim potrebam in ki presega zgolj finančno pomoč ter vključuje tudi možnost celodnevnih nastanitvenih kapacitet, zdravstveno oskrbo, vključno s psihološkim svetovanjem, usposabljanje za delo …
Brez strehe nad glavo je po nekaterih podatkih skoraj 7 tisoč ljudi
Natančno število brezdomcev v Sloveniji je zaradi različnih definicij brezdomstva težko določiti. Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji trenutno brez strehe nad glavo 2.766 ljudi, po ocenah Statističnega urada RS pa se število brezdomcev v Sloveniji giblje med 3.000 in 6.700. Podatek društva Brezdomni do ključa, v katerem so združene vse organizacije, ki delajo z brezdomci, pa kaže, da je bilo v letu 2016 v Sloveniji nekaj več kot 6.700 brezdomnih oseb.
Po anketi, ki je bila med brezdomci v Sloveniji izvedena od leta 2005 do 2014, so bili brezdomci v veliki večini moški, v povprečju stari 42 let. Največ brezdomcev je imelo srednjo šolo, bili so samski in nikoli poročeni. Velika večina brezdomcev je bila v preteklosti že zaposlena, v povprečju so imeli nekaj več kot 12 let delovne dobe.
Migrant državo stane 1.963 evrov, sredstva za brezdomce pa so bistveno manjša
Predlagatelji nujne seje se zato sprašujejo, zakaj ne bi tudi Slovenija sledila trendu Finske in najprej poskrbela za svoje državljane, ne pa da velika finančna sredstva namenja za nezakonite migrante, ki živijo v ogrevanih azilnih domovih, imajo tople obroke ali celo stanovanja z najsodobnejšo opremo. Hkrati pa je potrebno spomniti, da en ilegalni migrant po ugotovitvah Računskega sodišča RS našo državo mesečno stane kar 1.963 evrov. To je dejanski strošek, ki obsega sredstva za plače zaposlenih, vse programe pomoči, stroške vzdrževanja celodnevnih nastanitev. Dnevna oskrba prosilca za mednarodno zaščito pa stane okoli 390 evrov na mesec, v kar je vključena nastanitev v azilnem domu, prehrana in oskrba z oblačili, obutvijo ter sredstvi za osebno higieno. Država torej za migrante poskrbi tako, da jim pokrije vse stroške celodnevnega bivanja v stanovanjih z opremo nižjega srednjega razreda, vse življenjske stroške, in nameni jim dnevno žepnino.
V poslanski skupini SDS so zato prepričani, da so slovenski brezdomci v primerjavi z drugimi, ki se znajdejo v enakih okoliščinah, obravnavani diskriminatorno. Diskriminacija slovenskih brezdomcev v primerjavi z obravnavo migrantov se kaže tudi v tem, da za slovenske brezdomce ni sistemsko poskrbljeno oziroma je njihova usoda odvisna od volje lokalnih skupnostih in dobrodelnih organizacij.
C. Š.