“Zadnja leta se v Sloveniji vse bolj zaostruje kultura izključevanja, ki nas je bremenila že v prejšnjem režimu. Če je leta 2018 vladno koalicijo povezovalo nerazumno izključevanje posamezne stranke, ki so ji volivci izkazali daleč največ zaupanja, pa smo danes priča celo paničnemu strahu pred opuščanjem tega izključevanja. Vse kaže, da je v ozadju strah globoke države pred izgubo ideološkega monopola na pomembnih področjih, kot so kultura, šolstvo, sociala in medijski prostor ter izguba nadzora nad finančnimi tokovi države,” sporočajo v Zboru za republiko in dodajajo, da razklan narod ne more biti dolgoročno uspešen. Zbor za Republiko zato poziva vse parlamentarne stranke k resni in državotvorni drži – k prenehanju izključevanja in k pogovoru ter sodelovanju.
Zbor za republiko se je v javni izjavi odzval na dogajanje v zadnjih tednih, ko slovensko družbo znova pretresa kultura izključevanja, značilna za prejšnji režim. Kot poudarjajo, diskurz izključevalnosti meji že na sovraštvo in pohablja slovensko družbo, iz zgodovine pa je znano, da v sebi razklan narod ne more postati dolgoročno uspešen.
Po mnenju Zbora za republiko je še k večji izključevalnosti pripomoglo pismo 75 akademikov, ki nas vrača v nekdanje totalitarne čase in temelji na izključevalnosti neokomunističnih razredov. “To svoje destruktivno stališče utemeljujejo z vrsto neosnovanih podtikanj ali celo žaljivih laži. Po znanem revolucionarnem načelu, da s tekmecem ne tekmuješ, ampak ga radikalno izključiš, odstraniš, uničiš.”
Zato bi bil po mnenju civilno-družbene organizacije že čas, da se osvobodimo petinsedemdesetletnega izključevanja, pa naj gre za demokratične pristope k vodenju države ali pa za kadrovanja na pomembna delovna mesta in za medijski dostop do javnosti. Pred 30 leti je slovensko ljudstvo namreč jasno povedalo, da hoče demokratično in svobodno družbo, ki je ni brez pravičnosti in enakosti pred zakonom. Politikantska izključevalnost pa je huda oblika kršenja tako pravičnosti kot enakosti.
Zbor za Republiko zato poziva vse parlamentarne stranke k resni in državotvorni drži. K prenehanju izključevanja in k pogovoru ter sodelovanju.
Celotno pismo objavljamo v nadaljevanju:
Zadnja leta se v Sloveniji vse bolj zaostruje kultura izključevanja, ki nas je bremenila že v prejšnjem režimu. Če je leta 2018 vladno koalicijo povezovalo nerazumno izključevanje posamezne stranke, ki so ji volivci izkazali daleč največ zaupanja, pa smo danes priča celo paničnemu strahu pred opuščanjem tega izključevanja. Vse kaže, da je v ozadju strah globoke države pred izgubo ideološkega monopola na pomembnih področjih, kot so kultura, šolstvo, sociala in medijski prostor ter izguba nadzora nad finančnimi tokovi države.
Izključevalnost, ki včasih meji že na sovraštvo, pa ne pohablja le državno-političnega diskurza, ampak tudi celotno družbo in medčloveške odnose. Kultura izključevanja, ki so jo pred dvema letoma dominantni mediji vztrajno vsiljevali in vrsto političnih strank privedli v slepo ulico prisege “z Janšo pa ne!”, se nujno prenaša tudi v družbo. To se kaže tudi v pritiskih in grožnjah tistim strankam, ki sedaj razmišljajo o oblikovanju demokratične vlade, grajene na povezovanju in sodelovanju.
Kultura sodelovanja bi se postopoma prenesla tudi med prebivalstvo, kar ni zanemarljivo. Zgodovina namreč ne pozna primera, da bi v sebi razklan narod postal dolgoročno uspešen. Oblast oziroma politika, ki to razklanost celo spodbuja, pa ne bo nikoli sposobna narodu zagotoviti varnosti in blagostanja.
V teh dneh pa nas nekateri javno pozivajo celo k še večji izključevalnosti. 75 akademikov nas vrača v sistem svoje mladosti, ki je temeljil na radikalni izključevalnosti nekomunističnih “razredov”. To svoje destruktivno stališče utemeljujejo z vrsto neosnovanih podtikanj ali celo žaljivih laži. Po znanem revolucionarnem načelu, da s tekmecem ne tekmuješ, ampak ga radikalno izključiš, odstraniš, uničiš.
Najbolj hinavski so njihovi očitki o nakopičenih problemih in nedemokratičnosti danes, ko je vendar jasno, da so “levičarji” večino časa (45 let v Jugoslaviji in najmanj 18 let po osamosvojitvi) vladali brez opozicije in so imeli dovolj priložnosti, da bi uredili reči. Saj so jih. Sedanje težave so njihovo delo.
Čas bi že bil, da se osvobodimo petinsedemdeset-letnega izključevanja, pa naj gre za demokratične pristope k vodenju države ali pa za kadrovanja na pomembna delovna mesta in za medijski dostop do javnosti. Pred 30 leti je slovensko ljudstvo jasno povedalo, da hoče demokratično in svobodno družbo, ki je ni brez pravičnosti in enakosti pred zakonom. Politikantska izključevalnost pa je huda oblika kršenja tako pravičnosti kot enakosti.
Zbor za Republiko zato poziva vse parlamentarne stranke k resni in državotvorni drži. K prenehanju izključevanja in k pogovoru ter sodelovanju. Izberite takšne državnike, ki so na osnovi izkušenj, znanja in osebnih lastnosti sposobni voditi vlado in korektno komunicirati s svojimi koalicijskimi partnerji. In ki bodo v izvajanje oblasti sposobni vnesti več politične kulture in več zavzetosti za državo Slovenijo.
Rok Krajnc