fbpx

Zbor za republiko: Slovenska politika je ujetnica tranzicijskega modela in izključevanja

Foto: SDS

V prostorih Muzeja VSO v Ljubljani je potekala javna tribuna “Evropa in z njo Slovenija na razpotju – Kam greš Slovenija?”. Dogodek sta organizirala Zbor za republiko in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Gostje okrogle mize, katere moderator je bil dr. France Cukjati, so bili: dr. Dimitrij Rupel, dr. Borut Rončevič, Aleš Hojs in Janez Podobnik.

V uvodnem nagovoru je dr. France Cukjati poudaril, da je to prva od štirih javnih tribun, ki bodo letos potekale v organizaciji Zbora za republiko in VSO. Poudaril je, da je čas pred evropskimi volitvami primeren za to, da se soočimo z vprašanji, povezanimi z Evropsko unijo in Slovenijo.

Najprej je spregovoril Aleš Hojs, ki je nekaj besed namenil beli knjigi, ki jo pripravlja ministrstvo za obrambo. “Knjiga bi morala biti pod vodstvom sedanjega obrambnega ministra Karla Erjavca pripravljena že do 28. februarja, vendar je še danes nimamo,” je dejal Hojs. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je izdalo belo knjigo slovenske osamosvojitve, ki govori o zgodovinskih dejstvih, dogodkih in o tem, kaj se je v slovenski zgodovini resnično zgodilo. Poudaril je, da v Sloveniji obstaja vrsta belih knjig z različnih področij, med drugim tudi bela knjiga o slovenskem zdravstvu iz leta 2003. Knjige do danes niso prenovili, ravno tako “pa se v vseh 16 letih iz nje ni nič uresničilo“. Predstavil je tudi nekaj temeljnih stvari iz bele knjige o prihodnosti Evrope iz leta 2017 in prikazal statistične podatke, da bo število prebivalcev Evrope leta 2060 predstavljajo zgolj 4 odstotke svetovne populacije, zato lahko rečemo “da nam gori rdeča luč”.

Nadaljeval je z vlaganjem Slovenije v obrambni sistem Nato in dejal: “Pod vsemi levimi vladami se slovenski vojaški in obrambni sistem uničuje. Mislim, da levičarji to počnejo zavestno. V zadnjih letih imamo povečano število odhodov v Slovenski vojski.” Zaključil je z mislijo, da ne verjame v belo knjigo slovenske obrambe, in meni, da bo njen sprejem zopet mrtva točka na papirju.

Slovenija se razvija kljub slabi vladi
Dr. Borut Rončević, dekan Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici, je spregovoril o povezavi razvojne uspešnosti in inovativnosti. Zanj uspešen razvoj pomeni vzdržno poslovanje, torej da ne izvažamo poceni delovne sile, temveč da naša gospodarska rast temelji na izdelkih z visoko dodano vrednostjo. “Za to pa potrebujemo posebno okolje. Do sprememb v okolju ne prihaja zelo hitro.” Predstavil je uspešen model Irske. Dejal je, da je med podjetji v zasebni in tistimi v državni lasti ogromna razlika.

Slovenija se bo razvijala tudi v prihodnje, a ne zaradi ugodnega okolja Vlade RS, temveč kljub temu. Ostati moramo na evropski poti, ki je pomembna za podjetniški segment. Smo premajhen trg, da bi preživeli pod naraščajočim evroskepticizmom,” je dejal Rončević. Nekdanji vodja direktorata za visoko šolstvo in znanost je strnil svoje misli s tem, da ni nikjer zasledil, da bo Vlada RS razvila nove instrumente, ki bodo spodbujali sodelovanje med malimi in srednje velikimi podjetji, kar je slabo.

Slovenska politika je ujetnica tranzicijskega modela
Sledil je nagovor predsednika Slovenske ljudske stranke Janeza Podobnika. Povedal je, da nezaupanje volivcev nastaja zaradi nezaupanja med političnimi strankami. “Ravno zato nastajajo nove, kratkoročne politične stranke.” Nadaljeval je z zgodovinskim orisom treh pomladnih strank, ki so nedavno praznovale 30 let svojega delovanja, medtem ko na levi strani o tem ne moremo govoriti, saj je večina levih, liberalnih strank zgolj enomandatna.

“Politična stranka stoji in pade v svojem odnosu do ljudstva in ljudi. Ljudstvo združuje soglasje o zakonu. V tem se meni kaže bistvo politike. Slovenska politika je ujetnica tranzicijskega modela oziroma iskanja delitvenega konsenza,” je izpostavil Podobnik. Dodal je, da morajo politične stranke nenehno bdeti nad svojimi programskimi, kadrovskimi in drugimi sistemi, saj članstvo v njej ni priložnost, da bi s tem pridobili novo delovno mesto. Omenil je prihajajoče evropske volitve in povezanost Evropske ljudske stranke ter poudaril, da “zaupanja vredno stranko gradi njena zavezanost, da podpira zakone, ki omogočajo skupno življenje“.

Nova doba izključevanja po letu 2008
Kot zadnji govornik javne tribune je svoja videnja o izključevanju in vključevanju na političnem parketu predstavil dr. Dimitrij Rupel. Dejal je, da je v Sloveniji izključevanje trajalo do leta 1988, ko so zaprli četverico, vključno s predsednikom SDS Janezom Janšo. Nato je sledilo obdobje vključevanja, ki se je začelo v kulturi, nadaljevalo z Majniško deklaracijo, s padcem Berlinskega zidu in z Demosom. “Nova doba izključevanja v Sloveniji se je začela po koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji leta 2008 in še traja,” je izpostavil Rupel.

Spregovoril je o boju zoper diskriminacijo s strani komunistov, čeprav so bili v resnici oni tisti, ki so preganjali vse družbene razrede, ki jih sami niso ustanovili. “Današnja politika temelji na medijskih sporočilih, kar ni nič novega. V demokratičnih državah imajo za medije posebne zakone, ki javnim medijem pripisujejo sorazmerno in enakopravno predstavljanje različnih političnih stališč. V Sloveniji je drugače. Na nacionalni televiziji predvajajo oddaje in celo pripravljajo različna pogovorna omizja, kjer so kot gostje zgolj in večinoma predstavniki levičarskih strank,” je bil kritičen Rupel.

Zaključil je z besedami, da so včasih “nacionalni pluralizem nadomestili s strankarskim pluralizmom, ki se danes v Sloveniji spreminja v strankarski monoizem. To še ni diktatura, saj oblast dopušča demokracijo, vendar je ne sprejema. Kam gre oblast? Nikamor”.

Po nagovorih gostov se je javna tribuna nadaljevala s postavljanjem vprašanj iz publike. Cukjati je ob koncu še vse navzoče povabil na naslednjo javno tribuno z naslovom »Evropa in z njo Slovenija na razpotju – S ali brez korenin?«, ki bo v sredo, 3. aprila.

C. Š.