fbpx

Dr. Noč: “Denar, ki se pokrade na javnih razpisih, je naš denar. Lahko bi bil namenjen zdravju ljudi”

Prof. dr. Marko Noč

“Kot pacient bi si predstavljal, da imam samo eno zahtevo: da pridem pravočasno do kakovostne storitve, ob čemer stroške pokrije zavarovalnica, ki ji plačujem prispevek. In samo to je bistveno. Ni bistveno, ali storitev opravim v državnem zavodu ali pri zasebniku – to je sodoben koncept evropskega javnega zdravstva,” je v oddaji Arena poudaril specialist kardiologije in intenzivne medicine prof. dr. Marko Noč.

V prvem delu sinočnje oddaje Arena je voditelj Igor Pirkovič gostil specialista kardiologije in intenzivne medicine prof. dr. Marka Noča, ki bi mu po kategorizaciji nekdanjega ministra Dušana Kebra lahko rekli tudi dvoživka. Že 36. leto namreč dela v Kliničnem centru – kar seveda vključuje tudi dežurstva in delo čez vikend. Skoraj 20 let je bil tudi predstojnik vodilnega oziroma največjega oddelka intenzivne medicine odraslih v Sloveniji. Dr. Noč dela – seveda z dovoljenjem delodajalca – tudi pri koncesionarju Medicor, in sicer v svojem prostem času. Kar pomeni vikende, praznike, dopuste in srede popoldan oziroma zvečer. V 18 letih je opravil 4800 invazivnih posegov na srcu in zaradi tega v Kliničnem centru ni bil na vrsti niti en bolnik manj. Še več, za 4800 bolnikov se je skrajšala čakalna doba in prav gotovo je komu to tudi rešilo življenje.

Problematično je tudi, da Keber in njemu podobni delovanje “dvoživk” predstavljajo, kot da so bolniki v Kliničnem centru obravnavani brezplačno oziroma storitev plača zavarovalnica, koncesionarjem pa, kot da se za enako storitev nosi denar v torbah. To seveda ne drži. Za pacienta je popolnoma enako, če ga dr. Noč popoldan operira pri koncesionarju, storitev prav tako pokrije zavarovalnica – koncesionar je namreč del javnega sistema in bolnikom ni treba plačati iz lastnega žepa – razen tistega, kar že tako ali tako plačujejo vsak mesec. Za državo bi bil najhitrejši in najcenejši način razširitve mreže javnega zdravstva, da vključi vse kapacitete – kar pomeni tudi zasebnike, ki bi jih bilo treba vključiti v sistem koncesij, da za svojo storitev dobijo plačilo od zavarovalnice. Državi tako ni treba skrbeti še za prostore, opremo in vse ostalo. Pa tudi če zasebnik propade, to ni skrb države.

Golobova vlada je ukinila novelo zakona, ki bi prinesla normalne evropske cene medicinskega materiala
Seveda se ob vseh teh dejstvih poraja vprašanje, zakaj se država ne loti reševanja zdravstvenega sistema na prej opisan način in zakaj so koncesionarji tako nedobrodošli v sistemu javnega zdravstva. Verjetno so v ozadju interesi, da se 4,7 milijard evrov potroši v državnih zavodih, kjer se zadeve lahko kontrolira prek javnih razpisov, preplačanih novogradenj in preplačanih servisov ter adaptacij. Nočeva skupina neodvisnih zdravnikov zdravstvo.si je bila tudi iniciator zakona – novele o javnem naročanju v zdravstvu, ki je bila prvi korak k temu, da bi končno dobili normalne evropske cene medicinskega materiala in aparatur – vse to se pri nas še vedno močno preplačuje. Žal je bil  eden prvih ukrepov aktualne vlade Roberta Goloba, da je ta zakon ukinila. “Jaz bi se predstavljal, da bi bolniki stavkali za ponovno uveljavitev te novele – kajti to je njihov denar,” je dr. Noč komentiral nedavno stavko bolnikov, pri kateri ni bilo povsem jasno, kdo in proti komu se sploh protestira. Morda bi bilo treba še enkrat izpostaviti, da je denar, ki se pokrade na javnih razpisih, naš denar, ki bi bil sicer namenjen za boljše zdravje ljudi in večjo dostopnost v zdravstvu. Zakaj bi torej nekdo ukinil novelo, ki bi privarčevala denar v javnem zdravstvu? “Racionalnega razloga za to ni,” je ocenil dr. Noč.

Nekdanji minister in pradvoživka dr. Dušan Keber (Foto: zajetje zaslona/RTVS)

Nekdanji minister Keber, ki je pravzaprav izvorna pradvoživka na slovenskih tleh, je na nedavnem shodu bolnikov med drugim dejal, da se zasebni sektor ni ločil od javnega, ampak na njem parazitira, odvzema mu zdravnike, medicinske sestre in javni denar. Najhujša in prikrita oblika te privatizacije so po njegovih besedah dvoživke (on bo že vedel?) – te naj bi med drugim določale tudi usmeritve našega javnega zdravstva. “Dr. Keber je očitno res dobro naštudiral parazitologijo, uporablja žaljive izraze,” se je odzval dr. Noč in dodal, da se sam na ta nivo se ne bo spuščal. Sam meni, da bi imel kot pacient zgolj eno zahtevo, in sicer da čim hitreje pride do kakovostne storitve, ob čemer stroške pokrije zavarovalnica. Sodobni koncept evropskega javnega zdravstva pač ne dela razlik pri tem, ali storitev opravi državni zavod ali zasebnik. Cilj je, da je storitev pravočasno opravljena, kar je seveda v interesu vsakega bolnika. In za to bi se morali zavzemati tudi na nedavnem shodu. Je zdravnik, ki dela v državnem zavodu in nato še pri koncesionarju utrujen zdravnik? “Marsikdaj sem utrujen. Vendar bi se sam kot bolnik bolj bal spočitega zdravnika, ki ima nešteto hobijev in relativno malo dela,” je še povedal specialist kardiologije in intenzivne medicine prof. dr. Marko Noč.

Sara Bertoncelj