fbpx

Muževič o Kordiševem planu reševanja zdravstva: “Tako bomo vsi ostali brez zdravnika”

Kordiš in Muženič na Tarči (Foto: posnetek zaslona)

V včerajšnji oddaji Tarča so se gostje pogovarjali o kaotičnih razmerah v zdravstvu, o prizorih, ki jim še nismo bili priča, ko so ljudje ponoči stali v vrsti pred zdravstvenim domom, in da premier stavka proti svoji vladi, do tega kdo je kriv za množične odhode družinskih zdravnikov v Ljubljani. Komentirali sta “predstavnici” civilne družbe Tea Jarc in Brigita Skela Savič, kirurg Erik Brecelj, Alenka Forte, predsednica odbora za zdravstvo pri SDS-u, Miha Kordiš iz Levica in Igor Muževič, predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um. 

Voditeljica je predstavnici civilne družbe vprašala, zakaj so se izognili protestom pred Mestno hišo Zorana Jankovića in pred vlado, a je Brigita Skela Savič dejala, da je bil protest le simbol, Tea Jarc pa potrdila, da niso zahtevali rušenja vlade ali odstop ministra Danijela Bešič Loredana, ampak ukrepanje vlade. Kaj pa vlada sicer počne? Kakorkoli, dejala je, da ne iščejo krivca, ampak zahtevajo, da vlada začne pripravljati sistemske reforme in civilno družbo vključi v procese.

Brecelj je dejal, da mu ni jasno, zakaj bi predstavniki koalicije šli protestirati proti sedanjemu stanju, saj so sami odgovorni za to. Dejal je, da za stanje ni odgovoren zdravstveni minister, ampak župan  Zoran Janković. “Janković se sedaj spreneveda, kdo je odgovoren za stanje zdravstva v Ljubljani,” povedal je primer v Ajdovščini, ko je njegov zdravniški kolega z županom rešil tamkajšnji problem. “Tragično je, da ne veste, kdo je kriv, da so v Ljubljani ZD zaprti.”

Brecelj (Foto: posnetek zaslona)

Igor Muževič je prav tako dejal, da bi lahko župan bolje ravnal glede ZD Ljubljana. “Težave, ki so v Ljubljani, se drugod po Sloveniji niso dogajale.” Meni, da četudi bi bila direktorica 1000-krat zdravnica leta, jo je treba zamenjati. “Upam, da se ne bom moral za to čez kakšen dan Jankoviću javno opravičiti kot minister.

Miha Kordiš je dejal, da je na protestu protestiral proti zasebnikom in ne proti vladi. Da opozori na nujnost zdravstvene reforme, a ne takšne, ki bi privatizirala zdravstvo. Pravi, da mora nova zdravstvena reforma okrepiti javno zdravstveno blagajno in z javnim financiranjem graditi javne bolnišnice in javne ZD. S tem se ne strinja Alenka Forte. “Stojimo pred ZD, kjer je šlo osem zdravnikov stran, torej gre za zelo slabe medosebne odnose. Nikjer po Sloveniji se to ni zgodilo, še najmanj pa, da bi šli koncesionarji stran od svojih pacientov. Jaz, ki zagovarjam pluralnost zdravstva, mi je zelo blizu avstrijski model, kjer imajo svobodne zdravnike na primarni ravni, ki so zadolženi za paciente, ki se zadnje opredelijo in sklepajo z zavarovalnico pogodbe. Koncept reforme zdravstva bo moral postati proevropski. Pluralnost v zdravstvu je dobrodošla, konkurenčnost je dobrodošla, seveda je na plačniku in uporabniku, da izvaja kontrolo. Naši ljudje so povsem nemočni. Poslušamo mantro o javnem zdravstvu, ki je državno zdravstvo, nihče pa ne gleda, kakšen je način dela, kakšni so pogoji dela in zaradi pogojev dela kolegi iz primarnega zdravstva iz javnih ZD odhajajo. Moramo malo širše pogledati in se ne moremo zapirati v slovenske meje, ampak kaj nam poroča OECD, Evropska komisiji, kaj so dobre prakse in ni nam potrebno izumljati tople vode, le v Avstrijo poglejmo,” je dejala.

Jarc in Forte na Tarči (foto: posnetek zaslona)

Levica in zdravstveni minister na drugem koncu brega – kako bo koalicija rešila težave v zdravstvu?
Kordiš pravi, da je prvi ukrep, ki ga pričakujejo v zdravstveni reformi, “da se pacientom, ki nimajo osebnega zdravnika, osebnega zdravnika zagotovi,” a da se to zagotovi, bi se morale meje, ko lahko zdravnik nove paciente odkloni, dvigniti, a je Loredan proti temu. Kordiš predlaga, da bi se vključevali in pomagali specializanti ali zdravniki, ki so že upokojeni.  “Kar Kordiš predlaga je, da bodo vsi ljudje ostali brez zdravnika,” pa odgovarja Muževič. “Točno ta predlog je bil že upoštevan leta 2019 in sledili sta dve zahtevi zahtevi družinskih zdravnikov, ki so dali kolektivno odpoved. Da se da normalne glavarinske količnike in administrativne razbremenitve. Takoj, ko so uredili glavarinske količnike, so takoj umaknili odpovedi in v javnem sistemu naprej delali. Če želijo zgodbo ponoviti, naj jo, ampak bodo na najslabšem bolniki. Dejal je še, da nižji glavarinski količnik pomeni tudi višjo stopnjo kakovosti zdravstva.”

Pogovarjati o bremenitvah zdravnikov je nujno
Forte je poudarila, da je obremenitev zdravnika velika. “Zdravnik pregleda 60 ali 80 pacientov na dan, to je tekoči trak in se dogajajo napake. V Evropi ima v povprečju zdravnik za pacienta od 15 do 30 minut časa, kar pomeni na dan 20–24 pacientov. Saj so to vendar ljudje. Covid je izmučil vse zdravstvene delavce in ne smemo pričakovati, da bi po tako težkem času še vedno pregledali 60 pacientov na dan, to je nečloveško. Prav tako je dodatek 80 evrov le gašenje požara in ne rešuje težave. To gre za totalno nesorazmerje, da za redno delo je plačan 10 evrov, za neopredeljenega pa 80 evrov”. Tudi Muževič je dejal, da je ta številka 80 evrov absurdna, in da ne ve, kdo jo je predlagal, je pa potrdil predlogu za interventni zakon o administrativnih razbremenitvah, o katerih je govorila tudi Jarčeva.

Sara Kovač