Vlada namerava zdravnike prisiliti v delo znotraj njenega centralno-planskega sistema

Datum:

Kot smo poročali, je vlada v petek na dopisni seji po nujnem postopku sprejela predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Vlada trdi,  da bo zakon pripomogel k večji dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema ter skrajšanju čakalnih vrst. Poraja pa se vprašanje, ali bodo to dosegli na ustaven način. Kot opozarja Igor Muževič, slovenski zdravnik in sindikalist, je zakon izredno nevaren. “Osrednja poanta je prisilno razporejanje vseh zdravstvenih delavcev, tudi tistih, ki nimajo zveze z javno mrežo. Tako, da niti odpovedi iz javnega sektorja ne moreš dati, ker te tudi ta ne zaščiti pred “nevidno roko” države,” je dejal. Gre za ukrepe, ki bi bili običajni v socialističnih avtokracijah tipa Venezuela, Severna Koreja ali Kuba, nikakor pa ne v razvitih državah EU. Kaj tak zakon v resnici pomeni za slovenski pravni red?

Predlog zakona predvideva določene trajne in začasne nujne ukrepe na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, absentizma in poklicev v zdravstveni dejavnosti, s čimer bi odpravil nekatere organizacijske slabosti zdravstvenega sistema in nerazumno dolge čakalne dobe, so pojasnili pri Ukomu.

V resnici gre za uzakonjeno prisilo v opravljanje državno arbitrarno določenega dela za specifični (deficitarni) poklic. Pa je tak zakon kompatibilen s slovensko in evropsko zakonodajo? Poglejmo.

Alenka Forte in Jelka Godec kritični do novega zakona
Za mnenje o novem zakonu smo vprašali Alenko Forte, predsednico odbora SDS za zdravje, ki nam je v izjavi povedala, da je predlog zakona protiustaven, nesorazmeren in bo podaljšal, ne pa skrajšal čakalne vrste v zdravstvu. Še več pridnih zdravnikov pa bo šlo iz javnega zdravstvenega sistema k zasebnikom ali pa kar v tujino.

Dr. med. Alenka Forte (Foto: STA)

Po njenem mnenju gre za razgradnjo javnega zdravstva ob krepitvi državnega zdravstva, pri tem pa upa na oster odziv tako Zdravniške zbornice kot sindikata Fides.

Vodja poslanske skupine Jelka Godec je v izjavi povedala, da je strogo proti nujnemu postopku. V tem mandatu so sprejeli ze 2 interventna po nujnem postopku in oba sta en sam fijasko.

“Če ministrica glede prisilnega dela izjavi: “Odzivov je veliko in očitno je, da se člen lahko interpretira na več načinov, da je mogoče napisan dvoumno, kar nam je jasno sporočilo, da moramo premisliti in ustrezno zapisati člen, da bo to dvoumje izginilo in da bomo dejansko vedeli, da gre za izredni ukrep, za izredni dogodek,…” je jasno, da je prava naslednica Danijela Bešiča Loredana, ki tudi ni vedel kaj so mu uradniki v zakon zapisali in v DZ trdil, da jaz narobe itrepretiram člene zakona. Na koncu pa z nivelami popravljal ravno to kar smo ga opozarjali. Predlagan jnterventni zakon je še ena od šlamastik vlade.” je dodala Godčeva.

Foto: Posnetek zaslona Nova24TV

Gre za protiustaven zakon, ki je v nasprotju celo s temeljnimi akti EU?
Jedro zakona je v novem pooblastilu države, da zdravnike – celo tiste izven javne mreže – vključi v t. i. izvajanje zdravstvenih dejavnosti v posebnih pogojih, pri tem pa si zakonodajalec dopusti povsem arbitrarno presojo o tem, kaj so posebni pogoji, ki dovolijo takšen drastični poseg v svobodno opravljanje poklica.

Slovenska ustava v 49. členu, ki obravnava svobodo dela, pravi naslednje:

“Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Prisilno delo je prepovedano.

V primeru državne prisile opravljanja poklica torej krši kar ves člen: država ljudi sili v opravljanje dela, ki ga morda ne želijo, s tem jim država krati svobodo dela in izbiro zaposlitve, saj specifična zaposlitev v Republiki Sloveniji pomeni, da se posameznik zaveže k prisilnemu delu za državo, ob določenih pogojih, ki pa niso specifično določeni.

Slovenija pa je med drugim tudi podpisnica Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah, ki med drugim v 15. členu (Svoboda izbire poklica in pravica do dela) prav tako določa, da ima vsakdo pravico do dela in do opravljanja svobodno izbranega ali sprejetega poklica. Se pravi, da novi zakon krši tako slovensko ustavo kot temeljne akte EU, saj zdravnike sili v opravljanje dejavnosti, v katero niso privolili.

Z novo zakonodajo bo postal poklic zdravnika ožigosan
Če bi bilo to še nekako umestno za zdravnike, ki opravljajo poklic znotraj javne mreže zdravstvenih storitev (pa še tu je ogromno pravnih pomislekov), pa je takšno siljenje k opravljanju specifičnih aktivnosti povsem nedopustno in tudi neustavno. V osnovi gre za nekakšno grožnjo prepovedi opravljanja poklica (t. i. berufsverbot) za vsakega zdravnika, ki želi na področju Republike Slovenije opravljati svojo dejavnost. Opravljanje poklica mu bo namreč omogočeno izključno, če bo privolil, da država inkorporira njegovo delo v centralno-plansko mrežo javnih zdravstvenih storitev, v primeru izrednih razmer, ki niso natančno definirane.

Kaj to pomeni? Država bo lahko arbitrarno v svojo mrežo vključila zdravnike zasebnike, ki nimajo prav nič z javnim zdravstvom, razen to, da poklic opravljajo na področju Slovenije. S tem država postavlja dodaten pogoj za opravljanje poklica, češ, kdor želi biti v Sloveniji zdravnik, mora v zameno opravljati javno službo takrat, ko mu država takšno dolžnost delegira.

Kaj so posebni pogoji
Vlada se brani, da bo prisilni angažma zdravnikov uveljavljan le v posebnih primerih, pri čemer ljudje pomislijo na naravne nesreče, pandemije, vojne in podobno, kar bi bilo nekako v skladu s pričakovanji, a se oblastniki ne ustavijo pri tako ozki definiciji. Med razlogi navajajo tudi naravnim nesrečam “podobni izredni dogodek”, med drugim “nenadno pomanjkanje zdravstvenih delavcev oz. povečan obseg dela”.

V Sloveniji je seveda pomanjkanje zdravstvenih delavcev zaradi zavoženega zdravstvenega sistema kronična težava, zato bo lahko minister za zdravje na podlagi pooblastil iz zakona kadarkoli angažiral kateregakoli zdravnika, ki na področju Republike Slovenije opravlja dejavnost. Pri tem pa – kot opozarjajo mladi zdravniki – ne bo šlo za specifične specializante za specifične naloge, ampak se bo lahko kateregakoli zdravnika angažiralo za katerkoli dejavnost. Se pravi, da bomo v ambulantah nujne pomoči videvali ortopede, ki bodo pomagali naravnavati kosti, v radiologiji pa otorinolaringologe, ki bodo ocenjevali, kateri izvidi so primerni za nadaljnje obravnave.

Zakon bo gotovo šel na Ustavno sodišče
Gre torej za izredno nepremišljen zakon, ki bo gotovo doživel tudi svoj dan presoje na Ustavnem sodišču. Pri tem pa je pomembno poudariti, da je slovensko Ustavno sodišče v zadnjem času postalo tako nepredvidljivo, da si nihče ne upa napovedati, kako bodo sodniki (vsaj tista šesterica, ki je ubranila najbrž neustavni ZRTV) odločili. Jasno je sicer, kako bo presodilo Evropsko sodišče za človekove pravice.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Francija: Maroški migrant posilil in brutalno napadel dve starejši ženski

Maroškega migranta so obsodili na 15 let zapora zaradi...

Hojs: Odvratni hinavci Svobode

Še vedno odmeva incident v Murski Soboti, kjer so...

Operacija december: kako so ruski uporniki načrtovali osvoboditev Navalnega

Aleksej Navalni, nasprotnik Kremlina in človek, za katerega so...

Ali NPU čaka, da bi na pravosodnem ministrstvu zakrili dokaze?

Včeraj je v DZ potekala razprava o boju proti...