Sodnik na podlagi pritrditve Ustavnega sodišča Republike Slovenije ne more odločati o morebitnih žalitvah, ko so te usmerjene zoper njega osebno. S svojo odločitvijo je sodišče pritrdilo stališču odvetnika Velimirja Cugmasa. Prav tako je razveljavila tudi možnost spremembe denarne kazni v zaporno kazen v primeru kaznovanja za tako vrsto žalitve.
78. člen Zakona o kazenskem postopku nalaga, da v primeru, če zagovornik, pooblaščenec, zakoniti zastopnik, oškodovanec, zasebni tožilec ali oškodovanec kot tožilec v vlogi ali govoru žali sodišče ali koga vpletenega v postopku, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo. Pri čemer predvideva, da je sklep o kaznovanju izdan s strani preiskovalnega sodnika ali senata, pred katerim je bila podana žaljiva izjava in izdan s strani sodišča v primeru, da je žalitev zapisana v obliki vloge.
Potrebna je zagotovitev nepristranskosti sojenja
Svoje prejšnje stališče je sodišče spremenilo na podlagi opiranja na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
Predlog za kaznovanje mora biti posredovan drugemu sodniku
Poleg tega je tudi odločilo, da v primerih kaznovanja za žalitev sodelujočih strank v postopku in sodišč ne velja več možnost spremembe denarne kazni v zaporno kazen, kar odreja 130. člen zakona v primerih, ko se denarna kazen ne da izterjati niti prisilno.
Sodišče je opozorilo, da določb 78. člena Zakona o kazenskem postopku ni mogoče več šteti za določbe, ki opredeljujejo kaznivo dejanje in postopek odločanja o kazenski obtožbi. Po navedbah sodišča tako sankcija, ki je predpisana v 130. členu narekuje drugačen zaključek. Za spremembo postopka denarne kazni v zaporno kazen ni predvidenih nobenih ustavno procesnih jamstev kazenskega postopka.
Vlada pripravlja novelo Zakona o kazenskem postopku
Vlada je sodišču sporočila, da je v strokovno usklajevanje poslala predlog novele Zakona o kazenskem postopku, v katerem je predlaga, da naj sodnik ne odloča o kaznovanju zaradi žalitve, če se le ta nanaša nanj. Poleg tega je napovedala tudi, da bo pri pripravi novele preučila tudi možnosti glede morebitnega krajšanja največjega števila dni v zaporu, v katere se lahko pretvori denarna kazen, ki je predpisana na podlagi zakona.
Ustavno sodišče je v skladu s svojimi ugotovitvami razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu in mariborskega višjega sodišča o kaznovanju odvetnika Velimirja Cugmasa.
Sodnica meni, da je Cugmas s svojo izjavo vplival na spodkopavanje ugleda sodstva
Sodnica na katero se je nanašala opazka je izdala sklep o kaznovanju in podala oceno, da je pri tej izjavi Cugmasa prišlo do podcenjujoče in žaljive ocene njenega odločanja, s čimer je vplival na spodkopavanje ugleda sodstva na splošno.
Pritožbo Cugmasa je zavrnilo pritožbeno sodišče, sedaj pa je ustavno sodišče zadevo vrnilo nazaj v odločanje prvostopenjskemu sodišču.