Zunanji minister Logar v intervjuju za revijo Demokracija: Multilateralizem se vse bolj poskuša nadomestiti z multicentrizmom, kar je z vidika majhnih držav zelo nevarno!

Minister of Foreign Affairs, Anže Logar, Ph.D. (Photo: Demokracija)

Z zunanjim ministrom Republike Slovenije dr. Anžetom Logarjem smo se pogovarjali o dogajanju, povezanem z epidemijo novega koronavirusa, odnosih s sosednjimi državami, Evropski uniji in vse bolj turbulentnih mednarodnih odnosih.

DEMOKRACIJA: Gospod Logar, v sredo (3. 6. 2020, op. a.) je bila skupna seja odbora Državnega zbor RS za zunanjo politiko in odbora DZ RS za zadeve Evropske unije, na kateri so poslanci na zahtevo poslanskih skupin Levice, SD, LMŠ in SAB obravnavali vaš dopis kot ministra za zunanje zadeve k medresorskemu poročilu o vladavini prava v Republiki Sloveniji. Očitno je, da opozicijske stranke zelo boli, zelo moti, ker ste v tem dopisu evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa opozorili na nekatera dejstva, povezana s stanjem pravosodja v Sloveniji.

LOGAR: Zdi se, da ne boli samo opozicije. Tudi medije, ki so dimenzionirali temo do epskih razsežnosti. Pa celo sodstvo, ki očitno drugače razume odprto in pošteno razpravo o stanju v pravosodju, kot jo razumem sam.

Evropska komisija Ursule von der Leyen

Poglejte, nekajdnevni medijski stampedo, iskanje odzivov vseh mogočih, pisanje nekaterih evroposlancev Evropski komisiji, pisanje predsednika Vrhovnega sodišča RS Evropski komisiji, 10 ur razprave v DZ in celo kazenska ovadba za spodnje besede iz mojega pisma evropskemu komisarju za pravosodje so vendarle malce pretiran odziv, se vam ne zdi?

Pa saj sem zapisal samo tole: »V Sloveniji so se številni nerazumno dolgi sodni postopki končali z zastaranjem. Naša država je izgubila veliko primerov na Sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Bili smo priča neučinkovitemu pregonu bančne kriminalitete, neupoštevanju načela videza nepristranskosti, uporabi totalitarne simbolike pri posameznih sodnikih, obsodbi opozicijskih politikov v rednem delu sodstva, ki so se končali šele z razveljavitvijo sodb na Ustavnem sodišču, neuresničevanju odločb Ustavnega sodišča, … Vse to je dodobra načelo zaupanje ljudi v sodni sistem, ki je po raziskavi Eurostata eno najnižjih med državami EU.«

Iskreno, zaradi teh besed takšen vihar − se vam zdi to normalno? V Sloveniji, članici EU, leta 2020?!

DEMOKRACIJA: Niti ne. Zagotovo pa to priča o stanju duha v državi …

LOGAR: Verjetno, da. Odziv me opozarja, da bo v Sloveniji treba postoriti še veliko, preden bo v državi prevladal občutek sproščenosti, odprtosti in vključevalnosti. Želim si Slovenije, kjer bi vse ocenjevali z enakimi vatli, kjer bi se vsem dala priložnost, da se izkažejo, kjer bi njihov uspeh ocenjevali po meritornih kriterijih in kjer jim uspeha ne bi zamerili, temveč bi ga nagradili. Ko si bo tega želela tudi večina na levi strani političnega spektra, bomo na konju.

Foto: STA

Zelo povedna je tudi reakcija po prej omenjeni maratonski 10-urni izredni seji odborov DZ na zahtevo leve opozicije. Na tej skupni seji sta odbora za zunanjo politiko in za zadeve Evropske unije zavrnila predlagane sklepe leve opozicije o nesprejemljivosti prej omenjenega spremnega dopisa, večinsko pa podprla sklep, da je nesprejemljivo javno pisarjenje posameznih evropskih poslancev Evropski komisiji – v tem primeru pisarjenje evroposlancev LMŠ, v katerih javno obračunavajo z Vlado RS. S tem je državni zbor, zakonodajna veja oblasti torej, vendarle postavil stvari na pravo mesto. In zanimivo, v trenutku, ko se je to zgodilo, ko je »ideološki doping« o vprašanju vladavine prava ostal brez želenega rezultata, je vnema za medijsko poročanje o tej temi dobesedno izginila.

DEMOKRACIJA: No, vrniva v sredino marca, ko je nastopila nova vlada, v kateri ste prisegli kot minister za zunanje zadeve. Je bila ena vaših prvih nalog, da ste dosegli sprostitev tovornega prometa med državami, ki je ob izbruhu epidemije novega koronavirusa praktično zastal? Recimo na meji z Italijo in s Hrvaško so nastajale dolge kolone …

LOGAR: Drži. Odločitev tedanjega predsednika vlade v odstopu Marjana Šarca je bila onkraj razuma. Zaprl je namreč mejo z Italijo tudi za tovorni promet. Ne razumem, kako se lahko odločiš za takšen skrajen ukrep! Ja, kje bi pa potem Slovenija dobila hrano in material, če bi kriza trajala dolgo časa? Italija je naša druga največja trgovinska partnerica, iz nje uvozimo za nekaj težkih milijard dobrin in hrane, ti pa se odločiš za zaprtje meje za tovorni promet?! Takoj so se začele nabirati kolone pred mejo na italijanski strani in posledično, ker je na podlagi tega mejo zaprla tudi Hrvaška, še na naši južni meji. To se je zgodilo en dan, preden smo mi prevzeli Vlado RS. Zato je bila prva stvar tisto marčevsko soboto, da sem poklical italijanskega zunanjega ministra Luigija di Maia in smo zadevo v sodelovanju z infrastrukturnim in notranjim ministrom začeli urejati.

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

Metod Berlec