Župani zahtevajo Mramorjevo glavo, on pa na sejo ni niti prišel

Foto: epa

Odbor DZ za finance je na nujni seji obravnaval peticijo 144 županov, ki zahtevajo razrešitev finančnega ministra Dušana Mramorja, ki pa na sejo ni niti prišel. Njegova sekretarka ni znala pojasniti, kaj ga je na poti na sejo zadržalo.

Izredna seja je bila sklicana na zahtevo poslancev SDS, ki so predlagali sklep, s katerim bi pozvali vlado, da se v roku 30 dni s predstavniki združenj občin dogovori o višini povprečnine oziroma sprejme ukrepe, s katerimi se bodo znižali stroški občin do višine dogovorjene povprečnine. V nasprotnem primeru naj predsednik vlade Miro Cerar v DZ pošlje predlog za Mramorjevo razrešitev, poroča STA. Predloga ni podprla večina poslancev.

Poslanci in župani so izražali nezadovoljstvo nad tem, da je bila seja sklicana za petek ob petih popoldne, predvsem pa nad dejstvom, da se je finančni minister Dušan Mramor ni udeležil. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman je pojasnila, da je bil Mramor na službeni poti v tujini, da se je imel namen predčasno vrniti in udeležiti seje. Kaj ga je zadržalo na poti iz Frankfurta pa, kot je dejala, ne ve.

Krčenje proračuna za občine najbolj občutijo vrtci, društva in socialni transferji
Marko Pogačnik je v imenu predlagateljev uvodoma spomnil, da je bila z zakonom o izvrševanju državnega proračuna povprečnina za prihodnji dve leti določena v višini 522 evrov. Po zakonu o financiranju občin bi morala znašati 652,60 evra, ob zavedanju težkega položaja, v katerem je bila država, pa so bile občine pripravljene pristati na nižjo povprečnino, ki bi jo določili v višini 536 evrov.

Takšna povprečnina po oceni občin pomeni vsaj 20 odstotkov manj proračunskih sredstev, kar pomeni manj sredstev za področja, ki jih državljani najbolj občutijo: vrtci, društva in socialni transferji. Številne občine pa so zmanjšale tudi investicije ali se jim celo odpovedale, nekatere so se morale za izpolnjevanje zakonskih nalog celo zadolževati, je navedel Pogačnik.

Stroški dela javnih uslužbencev navzgor, povprečnine za občine navzdol
Vraničarjeva je pojasnila, da je povprečnina v višini 522 evrov enaka povprečnini, kot je bila v letu 2015. Podatki po njenih besedah kažejo, da so občine lani lahko izvrševale svoje proračune v skladu z zadanimi cilji in je bilo financiranje ustrezno. Stroški dela javnih uslužbencev za občinske proračune se po njenih besedah v celoti zvišujejo za približno 13,5 milijona evrov, a je bilo hkrati uveljavljenih za 20 milijonov evrov ukrepov, ki stroške občin znižujejo.

V občinah ugotavljajo, da nižanje povprečnine traja že predolgo, ob tem pa se občinam nalagajo še novi stroški. Tako meni predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar, ki je dodal: “Občine nimajo več manevrskega prostora,” in pojasnil, da bi za ohranitev obstoječega stanja občine potrebovale vsaj 544 evrov povprečnine.

 

A. D., STA