“Bodimo si na jasnem. Telo moje žene se je spremenilo zaradi nosečnosti – pa kaj? Še vedno je tista divja rdečelaska kot je bila, ko sem jo poznal. In nenazadnje, spremenilo se je tudi moje telo. Včasih sem tekel, dvigoval uteži in bil rokoborec. Danes tečem le še za eno od hčera, kadar se pretvarja, da je pošast iz risanke Frozen. Dvigujem najmlajšo hči, ko se igrava “letalo” in edino s čimer se borim je vprašanje ali bom pojedel 3 ali 6 kosov pice”, piše novinar in očka Brett Ortler.
“Popolnoma vseeno mi je, kako je videti telo moje žene. Veliko pomembnejših stvari je, o katerih razmišljam – o najinih otrocih, potrebah, kosilu, službi, plenicah – moja glava je polna drugih, veliko bolj pomembnih stvari”, je Brett Ortler zapisal v svoji kolumni na spletni strani za očke Fatherly.
Ortler hudomušno namigne, da je za nosečnost zaslužen (bodoči) očka. Zato v resnici tudi sam prispeva k pojavu, da se ženino telo spremeni. “Nosečnost se ne dogaja sama po sebi. Tudi jaz sem po svoje odgovoren za spremembe na ženinem telesu. Zavedam se, da nosečnost žensko spremeni, tudi njeno vedenje je drugačno. Spremeni se nivo nevrotransmitorjev, prsi se napolnijo z mlekom, poveča se teža.”
“Stari, preživel si!”
“Če bi bil eden od vaših prijateljev s katerim ves čas igrate nogomet na bolniški in bi moral na težko operacijo, vmes pa bi se precej zredil, gotovo ne bi razmišljali o tem ali bo imel trebušnjake po operaciji. Najbrž bi mu le zaželeli naj čim prej okreva in mu ob uspešni operaciji rekli: Stari, preživel si!”
V telesu svoje žene vidim najino družino
Ampak tu gre za dva prijatelja, boste rekli. Seveda je razlika v obeh scenarijih. “Bistvena razlika je v tem, da žena po težkih naporih rodi novo bitje. In to ne kar nekega človeka, temveč najinega otroka; najino hči, najinega sina. Zato ljubim telo svoje žene, ker vsakič, ko ga pogledam v njem vidim svojo družino in moja družina je tisto najpomembneje vsak dan v življenju. In ne glede na to, da sem jo že velikokrat prizadel in razočaral, ona še vedno želi spati ob meni. S svojim telesom in dušo”, zaključi Ortler.
V. V.