fbpx

Britanska kraljica navadna tatica?

Foto: iStock

Gre za sto milijonov funtov vreden diamant, ki je trenutno del britanske kraljeve krone in naj bi bil pomemben del indijske zgodovine in kulture, zato ga želijo nazaj. Skupina bollywoodskih igralcev in indijskih poslovnežev je najela britanske odvetnike in jim naročila, naj dosežejo vrnitev diamanta v Indijo. 

Nekoč je kamen po imenu Koh-i-noor veljal za največji znan diamant, vreden pa je kar 100 milijonov funtov. Trenutno je del britanske krone. Ker izhaja iz Indije, ga Indijci želijo nazaj.

Najeli odvetnike, da domov pripeljejo diamant
Skupina bollywoodskih igralcev in indijskih poslovnežev, ki so se združili pod imenom Mountain of Light (gora svetlobe, op. a.), je prepičana, da je diamant potrebno dobiti nazaj. Zato so najeli skupino britanskih odvetnikov, ki bo diamant poskušala pridobiti nazaj. Pri tem se bodo sklicevali na predpis o holokavstu (za vrnitev kulturnih objektov), ki daje nacionalnim institucijam v Veliki Britaniji moč, da nazaj pridobijo ukradeno umetnost.

Diamant del indijske zgodovine in kulture
”Kamen je zgolj eden od mnogih artefaktov, ki so bili Indiji odvzeti pod sumljivimi pogoji. Britanska kolonizacija je Indiji odvzela veliko premoženja in uničila dušo države,” je za Independent povedal eden od aktivistov, ki se zavzemajo za vrnitev diamanta, David de Souza. Diamant je kraljica Elizabeta II. dobila v času zadnje vladavine Sikhov. Bollywoodska zvezda Bhumicka Singh je dejala: ”Koh-i-nor ni le 105-karatni diamant. Je del naše zgodovine in kulture in bi moral brez dvoma biti vrnjen Indiji.”

Z diamantom je povezana tudi legenda, da ga lahko nosijo zgolj ženske ali bogovi. Če diamant nosi ženska, bo z njim postala bogata in vplivna, v kolikor pa ga nosi moški, ga čaka nesrečen konec.

Za Britance je diamant na pravem mestu
Zgodovinar Andrew Roberts je dejal, da je diamant trenutno povsem na pravem mestu. ”S tem izraža kar tri desetletja britanskega vpliva v Indiji, ki je pripomogel k modernizaciji, razvoju, varnosti, jezikovni enotnosti in demokratizaciji Indije.” 

M. G.