fbpx

Iz ZOO Ljubljana sporočajo: To je naš novi mladič mačje pande in ime mu je Bambu

Mladič mačje pande. Foto: Robi Flere

Živalski vrt Ljubljana je ponosno javila veselo novico o enem članu več. V Živalskem vrtu Ljubljana se je prvič skotil mladič mačjih pand, ki bo javnosti predstavljen v soboto, na mednarodni dan teh nenavadnih živali. Mladič, rojen junija, je prav te dni začel kukati iz gnezda. Občutljivost vrste in neizkušenost para pa je tudi razlog, da ga veterinar še ni obiskal, zato tudi spol zaenkrat še ni znan. Mladičku so zaradi značilne ljubezni, ki jo mačji pande gojijo do bambusa, dali ime Bambu.

V soboto, 17. septembra, obeležujemo mednarodni dan mačjih pand. V ZOO Ljubljana pa ga bodo praznovali na najlepši možen način – s predstavitvijo prvega, v tem živalskem vrtu skotenega mladiča, ki je prav te dni pričel kukati iz gnezda. “Razlog za veselje in ponos pa niso le vzrejni uspehi, temveč tudi dosežki znanstveno-raziskovalne skupine ZOO Ljubljana, ki je kot koordinator in pobudnik raziskav naredila pionirski korak v smeri raziskavanja doslej neznanega virusnega povzročitelja bolezni mačjih pand. Ljubitelji mačjih pand bodo lahko z naravovarstvenim evrom podprli projekte ohranjanja teh čudovitih, a ogroženih živali v naravi,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Mačji pandi Magu in Mauka prvič starša
Junijsko rojstvo mladiča je bilo za zaposlene lepo presenečenje, a tudi izziv. Vroča poletja s temperaturnimi rekordi niso najboljša popotnica mladičem, saj so lahko usodna tudi za odrasle živali. Mačje pande so tudi sicer izredno občutljive na celo vrsto dejavnikov.  Zato smo jim v živalskem vrtu Ljubljana uredili še dodatno hlajenje z megljenjem. Intimo para, ki se prvič srečuje s starševskimi izzivi, smo kar dva meseca varovali z dodatno ograjo. Obiskovalci v času zaprtja niso veliko zamudili, saj je mladič šele te dni prvič pričel kukati iz gnezda. Občutljivost vrste in neizkušenost para je tudi razlog, da ga veterinar še ni obiskal, zato tudi spol zaenkrat še ni znan. Zaradi značilne ljubezni, ki jo mačje pande gojijo do bambusa, smo mladiča poimenovali Bambu – ime, ki bo ustrezalo obema spoloma.

Kako zraste mačji panda?
Po štirih mesecih in pol samice v duplih, ki jih uredijo zadnje dni brejosti, običajno skotijo enega ali dva mladiča. Potrebujejo več različnih dupel, na različnih višinah, saj mladiče večkrat prestavljajo. Mladiči so nebogljeni, slepi, prekriva pa jih siva dlaka. Večino dneva prespijo. Spregledajo po 18 dneh, dlako, podobno staršem, ki jim pomaga prikrivanje v naravnem okolju, pa dobijo šele pri treh mesecih, ko pričnejo zapuščati gnezdo. Domovanje mačjih pand so visokogorski listnati gozdovi vzhodne Himalaje z bambusno podrastjo. Pred pogledi plenilcev navzgor jih varuje črno obarvan trebuh, rdeča barva pa jih dobro skriva med debli, obraščenimi z rdečkastimi mahovi ter belimi lišaji. Pande kar 17 ur dnevno počivajo visoko na drevju, v preostalem času pa se prehranjujejo v bambusni podrasti, saj dnevno potrebujejo do 2.000 lističev bambusa, ki predstavlja kar 95 % obroka oziroma 30 % telesne mase.

Mladič mačjega panda v ZOO Ljubljana (Foto: Robi Flere)

Pande
Ime panda je bilo najprej podeljeno prav mačjim pandam, ki so bile odkrite 50 let prej kot danes bolj poznane in mnogo večje orjaške pande. Pandi sicer nista bližnja sorodnika, precej  pa izstopata tudi iz sorodstva medvedov. Druži ju predvsem skupni prednik, ime, bambus in šesti ”prst”, ki jima omogoča prijemanje bambusovih stebel, mačjim pandam pa tudi plezanje z glavo navzdol. Zato ni čudno, da mačje pande imenujejo tudi mačji medved, medvedji maček, ognjena lisica, pa tudi kaj rakunastega lahko vidimo v njih. Izvorno ime panda pa pomeni “bambusojedec”. Nedavno so znanstveniki odkrili, da imamo pri mačjih pandah pravzaprav dve vrsti in ne le eno.

Starša sta zagotovo zelo ponosna. (Foto: Robi Flere)

Raziskovalni prispevek ZOO Ljubljana k ohranitvi mačjih pand
ZOO Ljubljana je pobudnik in koordinator projekta Red Panda Amdoparvovirus, kjer v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani in UC Davis v Kaliforniji ugotavljamo prisotnost in vpliv virusa na populacijo mačjih pand v živalskih vrtovih po Evropi. Prvič je bil opisan šele leta 2018, istega leta, ko je v ZOO Ljubljana nenadno poginila tudi mačja panda Shana. Glede na prvi diagnosticirani primer v Evropi smo se v ZOO Ljubljana odločili za raziskovanje tega virusa in sprožili raziskavo po vseh evropskih živalskih vrtovih. Z mednarodnim povezovanjem in raziskavami nameravamo pomembno prispevati k zdravi populaciji teh živali v prihodnosti tako v živalskih vrtovih kot v divjini. Projekt se izvaja znotraj Evropskega vzrejnega programa za mačje pande (EEP) v okviru Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA).

Tudi one kdaj pa kdaj poležavajo. (Foto: Freepik)

Naravovarstveni prispevek ZOO Ljubljana k ohranitvi mačjih pand
Čeprav mačje pande poznamo šele slabih 200 let, so danes močno ogrožene. V naravi jih je ohranjenih le okrog 10.000, a še za te se je nedavno izkazalo, da pripadajo dvema in ne eni vrsti. Člani Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) sodelujemo pri projektih ohranjanja mačjih pand v naravnem okolju prek naravovarstvene organizacije Red Panda Network, ki jo od leta 2016 dalje finančno podpira tudi ZOO Ljubljana. V letošnjem letu smo prispevali sredstva za varuha mačjih pand v naravnem parku, kjer živijo, in za pogozditev enega hektara gozda z bambusom. Vse ljubitelje pand vabimo, da se pridružite aktivnostim ZOO Ljubljana za ohranitev teh čudovitih živali in prispevate z donacijo v pandin hranilnik ob vhodu, z nakupom v spletni trgovini ali prispevkom en evro za en grmiček bambusa. Vsa namensko zbrana sredstva bodo namenjena organizaciji Red Panda Network za ohranitev mačjih pand v naravnem okolju.