fbpx

Nosite brado? Ko boste to prebrali, boste gotovo dvakrat premislili.

Foto: epa

Dolge brade so se, kot ste verjetno že opazili, vrnile v velikem slogu. Med ekspanzijo dlak na obrazu so se pojavili tudi negativni komentarji na njihov račun, saj te lahko prenašajo potencialno nevarne bakterije.

Michael Mosley iz angleške oddaje “Zaupajte mi, jaz sem doktor” je prišel do zanimivega odkritja v nedavnem raziskovanju brad. Ekipa iz oddaje je odkrila, da se lahko v bradi najde posebna bakterija, ki proizvaja novo obliko antibiotika. V neki drugi študiji iz ZDA pa so potrdili, da so v človeški bradi našli posebno vrsto bakterije, ki je sicer prisotna v fekalijah, poroča Jutranji list.

Presenečen nad odkritjem, se je Mosley odločil dodatno preučiti povezanost brade z zdravjem.

Gladka koža – več bakterij
V študiji iz ameriške bolnice, ki je bila objavljena v časopisu za infekcije, so na vzorcu 408 bolnišničnega osebja opravili raziskave o širjenju infekcij. Osebe, ki so sodelovale v študiji, so bile tako bradate kot obrite, rezultati pa so pokazali, da med obritimi obstaja večja verjetnost prenosa infekcij kot pri tistih z bradami. Verjetnost, da bo obrit član osebja prenašal bakterijo stafilokokni aureus, je kar trikrat večja.
Foto: epa

Foto: epa

Kako je to mogoče? V raziskavi predvidevajo, da britje lahko izzove mikro abrazije, ki so lahko gojišče za kolonizacijo bakterij. Poleg tega so prišli do zaključka, da brade pomagajo proti infekcijam. Mosley in njegovi sodelavci so iz radovednosti nekaj teh vzorcev poslali na testiranje, da bi ugotovili, katere bakterije se lahko zaredijo v bradi. Doktor Adam Robert je nato iz njih vzgojil preko 100 različnih bakterij, v posodicah za raziskave pa se je zgodil fenomen.
Mikrob, ki ubija bakterije
V laboratorijskih stekleničkah se je zgodilo to, da je nekaj ubijalo bakterije, po vsej verjetnosti je šlo za mikrob. Običajno mišljenje je, da so mikrobi sovražniki človekovega zdravja, vendar temu ni vedno tako. Številne bakterije in glivice se medsebojno borijo za hrano, surovine in prostor, med borbo pa so mikrobi evoluirali v antibiotike, s katerimi se ljudje borimo proti infekcijam.
Roberts ocenjuje, da se nekaj podobnega dogaja tudi v človeških bradah.
Glede na to, da je testiranje novih antibiotikov precej drag poseg in je hkrati tudi pogosto neuspešno,  verjetnost, da bodo zdravniki predpisovali “bradacilin”, ne obstaja. Vsekakor pa je potrebno nadaljevati z raziskovanji, saj infekcije, odporne na antibiotike, vsako leto ubijejo 700 tisoč ljudi, ta številka pa naj bi do leta 2050 po nekaterih ocenah zrasla na 10 milijonov. V zadnjih tridesetih letih pa niso izumili niti enega novega antibiotika.

M. P.