Eden izmed največjih problemov 21. stoletja je onesnaženost zraka, ki vodi v prezgodnjo smrt 3 milijonov ljudi vsako leto, po študiji, objavljeni v reviji Nature lani. To število naj bi se leta 2050 podvojilo.
Ne preseneča, da so največji onesnaževalci tudi najbolj ogroženi. Kitajska, ki se ponaša z enim najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, ima tudi najbolj “smrtonosen” zrak, pravijo podatki Svetovne zdravstvene organizacije. Za tiste, ki tam živijo, ta novica ni nikakršen šok. Onesnaževanje je postalo tako zakoreninjeno v vsakdanjem kitajskem življenju, da so maske, ki jih nosijo, da se zaščitijo pred onesnaženim zrakom, že pravi modni trend. Predvsem mladi, ki živijo v urbanem okolju, želijo ostati zdravi in hkrati slediti modnim smernicam.
Pred dvema letoma je v Pekingu oblikovalka Masha Ma opremila zaščitne maske s kristali Swarowski in jih predstavila na modni brvi v Parizu, nato pa začela s prodajo na spletu poleg vrečke Chloe in črpalke Chanel. Na mednarodnih šolah v Pekingu se študenti zadržujejo znotraj več milijonov dolarjev vrednih kupol, ki delujejo kot zračni filtri.
Videti je kot križanec med ladjo in tradicionalno kitajsko pagodo, ki je v bistvu ogromen čistilec zraka, ustvarjen kot posledica sodelovanja med Roosegaardom, Tehniško univerzo v Delftu in Nano Solutions, zelenim tehnološkim podjetjem na Nizozemskem.
Deluje tako, da z ionsko tehnologijo privlači in hkrati uniči slabe majhne onesnažene delce in pošilja pozitivne ione v zrak. Ko so ti delci enkrat znotraj stolpa, se pritrdijo na negativno naelektrene površine, kar se imenuje števec elektrod.
“Stolp očisti 30.000 kubičnih metrov zraka na uro,” pravi Roosegaarde, ali – grobo rečeno – en nogometni stadion na dan.
Ta postopek izboljša kakovost zraka za 75 %. Stolp deluje na več kot 1400 vatih, kar je enako, kot potrebuje vodni bojler za svoje delovanje.
Roosegaarde in njegova ekipa so prav tako ugotovili, kako stisniti posnete delce v drobne “bisere”, ki so nato zaprti v kocki in nameščeni na obroče in zapestne gumbe. Vsak kamen je rezultat približno 1000 kubičnih metrov filtriranega zraka.
Stolp je deloma financiran preko Kickstarterja in je za razvoj potreboval nekaj več kot dve leti in pol. Njegov pilot je bil predstavljen lani v Rotterdamu, kjer ima sedež Roosegaardov oblikovalski studio, vendar je stolp na Kitajskem. Roosegaarde je namreč zasnoval idejo v Pekingu leta 2013.
Roosegaarde ima trenutno podporo kitajskega ministrstva za varstvo okolja, ki pa ga je pozvalo, da svoj projekt predstavi tudi v drugih mestih, ne samo v Pekingu. Podpora prihaja ravno v času, ko se vlada okrepljeno bori za odpravo onesnaževanja, ki je sestavni del 13. petletnega načrta Kitajske, ki je izšel marca letos. Tekom svoje turneje bo Roosegaarde obiskal več univerz, šol in okoljskih organizacij.
“Cilj ni samo ponuditi lokalne, konkretne rešitve za ustvarjanje čistih parkov,” pravi, “ampak tudi določanje novega občutka lepote, čistega v prihodnosti, s senzorično izkušnjo čistega zraka.”
To je šele začetek
Večina Roosegaardovih projektov je družbeno koristnih. Njegov projekt Smart Highway, na primer, predvideva osvetlitev cest, ki se polni podnevi in žari ponoči, medtem ko Waterlicht uporablja LED-tehnologijo za prikaz naraščanja vodostajev. Takšna ambiciozna prizadevanja ne ostanejo spregledana. Studio Roosegaarde je osvojil medaljo Design Innovation na festivalu London Design.
Medtem ko Roosegaarde polaga vse upe v svoj inovativen stolp, ve, da to ni trajna rešitev
Potrebujemo prizadevanja od spodaj navzgor, od državljanov pa vse do vlade, vsi si moramo prizadevati za spremembe.
Roosegaarde dodaja, da je stolp šele prva postaja do širše rešitve za dokončno zaustavitev onesnaževanja.
B. P.