Na današnji dan na pobudo Združenih narodov obeležujemo mednarodni dan maternega jezika, s čimer so dali prostor prazniku, ki slavi raznolikost in pestrost jezikov na svetu v spomin na študente iz Bangladeša, ki so 21. februarja 1952 izgubili življenje, po tem ko so protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika bengalščine.
V skladu s cilji Unescove Agende 2030 letošnjo temo mednarodnega dne materinega jezika predstavlja kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi, ki jih prinaša izobraževanje.
Materinščine enakovredne in enako dragocene
Materinščina predstavlja prvo govorico, ki se jo naučimo od matere, zato ni potrebno posebej poudarjati, da ima posebno čustveno vrednost. V njej se vsekakor najlažje in najbolj precizno izražamo. Jezikoslovci si po navedbah Statističnega urada Republike Slovenije niso enotni pri tem, koliko različnih govorjenih jezikov je na svetu. Številke se gibajo med 4.000 in 10.000, pri čemer je potrebno poudariti, da pri tem narečja niso upoštevana. Nekateri izmed jezikov materinščino predstavljajo tudi do petdeset do več milijonom ljudi, nekateri pa manjšemu številu govorcev kot velja v primeru slovenščine. Ne glede na to pa so materinščine ne glede na število govorcev enakovredne in enako dragocene.
Demografski podatki zadnjih devetih let kažejo, da je raznolikost materinščine med slovenskimi prebivalci večja kot je bila ta v preteklosti, ob tem pa se delež prebivalcev s slovenskim maternim jezikom vse od leta 1953 dalje zmanjšuje. Popis prebivalstva je razkril, da smo od leta 2002 zaznali več kot 40 različnih materinščin, namreč vsako leto se je k nam priselilo od 10.000 do 30.000 ljudi, skoraj polovica pa je bila tistih iz nekdanje Jugoslavije, vsi pa prihajajo iz okrog 30 različnih držav. Tako lahko sklepamo, da imamo v Sloveniji poleg slovenskega še 50 drugih maternih jezikov. Dejstvo je, da je le na nas Slovencih, da ohranjamo in spoštujemo slovenščino, ker če je ne bomo mi, je ne bo nihče.
N. Ž.