Alois Brunner, ki se je rodil v Avstriji leta 1912, je veljal za “inženirja končne rešitve judovskega vprašanja” in bližnjega sodelavca leta 1962 v Izraelu usmrčenega nacista Adolfa Eichmanna. Odgovoren je bil predvsem za deportacijo Judov iz Francije in drugih držav. Okoliščine Brunnerjevih zadnjih let so bile neznane več desetletij. Umrl naj bi leta 2001 v Damasku.
Organizacija lovca na naciste Simona Wiesenthala je sporočila, da je Alois Brunner umrl leta 2010 v Damasku. Zgodovinar in nekdanji lovec na naciste Serge Klarsfeld je leta 1982 odletel v Damask, kjer je prosil sirski režim, da mu izroči Brunnerja. Enota SS pod vodstvom Brunnerja je leta 1943 aretirala Klarsfeldovega očeta, ki je kasneje umrl v Auschwitzu. Klarsfeld je dejal, da je zadovoljen, da je imel Brunner slabo življenje in da je preiskava revije XXI zelo verjetna, saj temelji na pričevanju oseb, ki so ga poznale.
Iz Nemčije je leta 1953 zbežal v Egipt, nekaj časa je preprodajal orožje v Alžiriji, nato pa se je preselil v Sirijo. V Damasku je postal svetovalec sirske tajne službe na področju tehnik mučenja in zasliševanja, ki so jih razvili nacisti. V Franciji je bil dvakrat obsojen v odsotnosti: prvič leta 1954 zaradi vojnih zločinov, leta 2001 pa zaradi aretacije in deportacije več sto sirot.
B. J., STA