Pavle Borštnik se je s knjigo poslovil od mladostnih spominov in vseh srečnih ter tragičnih dogodkov

V Linhartovi dvorani na Viču so v nedeljo, 19. februarja, predstavili knjigo Pavla Borštnika z naslovom Moj čas. Knjiga, ki je izšla pri Založbi Mladika, vsebuje obsežna razmišljanja o dogodkih, ki so usodno vplivali na njegovo t. i. “žrtvovano generacijo”.

Na predstavitvi so sodelovali Jože Možina, zgodovinarka Helena Jaklič in pater Anton Jerman. Iz Clevelanda pa se je s pomočjo elektronskih povezav vključil še avtor, ki je dejal: “Zdi se mi posebno pomembno in v osebno zadoščenje, da se v isti fari, kjer sem bil rojen in krščen, s to knjigo poslavljam od mladostnih spominov in od vseh srečnih in tragičnih dogodkov, ki mi jih je nabralo življenje. Upam, da mi je uspelo napisati svoje spomine, brez nekega neobrzdanega ali celo neopravičenega sovraštva.”

Pavle Borštnik živi v Clevelandu že 67 let. Komaj šestnajstleten se je pridružil četnikom. Izhaja iz liberalnega tabora Slovencev, ki je bil sicer maloštevilen, zato so še bolj pomembna pričevanja o tistem času. Publicist in novinar Jože Možina je ob tem povedal: “S pomočjo takšnih oseb, kot je Borštnik, dobivamo vtis o tem času. Izredno pomembno je, da se ljudje spominjajo, da jih mlajše generacije upoštevajo.”

V dragocenem pričevanju avtor odkritosrčno in kritično obravnava predvojne delitve na liberalce, ki jim je pripadala tudi njegova družina, in klerikalce, življenje v Ljubljani, odnos do okupatorja, revolucionarni teror, razloge za izbiro protikomunističnega tabora in četniškega gibanja v njem, umik preko Soče in razmere v vojaških begunskih taboriščih v Italiji ter Nemčiji.

Obsežen del knjige je namenjen tudi življenju v Ameriki, kjer so slovenski zdomci gojili slovensko kulturo in jezik. Poleg tega avtor od tam nenehno budno spremlja dogajanje v domovini, ves čas upa, da se bo vrnil, a ta up, kot napiše, je pošel in ugasnil, kot bi pošlo voska na sveči.

Aleksandra Jug

  • Olga

    Pozdravljam vse, ki nam bodo pomagali razsvetliti pretekle tragične dogodke Slovenskega naroda skozi spomine! Čestitke avtorju, kot tudi gospodu Možini!

  • orgle

    To so “moji” ljudje!!!

  • Olga

    Hvala za resnico avtorju in gospodu Možini! Iz odlomkov knjige, ki smo jih slišali na Novi, vejeta vsa ljubezen in neskončno hrepenenje do domovine! Resnica na laž postavlja vse “resnice” komunističnih “zmagovalcev”!

    • radames

      To so “moji” ljudje. Imam nekaj del slikarke Bare Remčeve iz Bariločeja, poznam hčerko Marka Kremžarja, ki z možem (tudi argentinski Slovenec) živi v Sloveniji in poučuje na neki gimnaziji, imam bratranca v USA, kjer je pokopan njegov oče, moj stric.
      Imel sem očeta in še enega strica, za katera ne vem, kje je njun grob…

      • Olga

        Gotovo ste veliko pretrpeli… Iz vseh pričevanj, ki sem jih posušala ali prebirala, lahko rečem, da so bili pomorjeni judje cvet Slovenskega naroda! Tudi tisti, ki jim je bilo dano preživeti in so morali na tuje, so s svojo delavnostjo in sposobnostjo vsi uspeli na tujem!
        Ob osamosvojitvi sem upala, da se bodo lahko vrnili in nam pomagali, da se izvlečemo iz komunistične greznice! Upanje umira zadnje..

  • Nata

    Zaradi zmede s komentiranjem, sem šele danes prebrala ta članek.
    Hvala Bogu za ljudi, ki kaj napišejo o času, ki ga večina mladih tako zelo odriva od sebe. In za ljudi, ki imajo pogum to tudi predstaviti ! Prav nerazumno je to potvarjanje dogodkov tistega časa.
    In enako nerazumno je, to neupoštevanje in ignoranca mladih o zgodovinskih dejstvih.
    Kaj nič ne preberejo, pogledajo ?Jih res prav nič ne zanimajo pričevanja ljudi, ki so vse to doživeli in preživeli ?
    Kaj res verjamejo samo tem, ki nam že 75 let krojijo usodo ?
    Žalostno.