Iz Ljubljanske banke je sprva nastala Nova ljubljanska banka, danes pa bi jo lahko poimenovali že kot Najnovejšo staro-novo ljubljansko banko. V njej ni novega prav nič drugega kot beseda v njenem imenu, vse ostalo se namreč vrti v začaranem krogu. Cerar je tokrat ustoličil staro jugoslovansko gardo bankirjev.
Po vseh dokapitalizacijah in prestrukturiranjih bi si človek mislil, da se največja državna banka ne more spustiti nižje. Vendar ji je uspelo prav to. Najstarejši med “novimi” člani nadzornega sveta je Anton Mauch, ki je pred upokojitvijo deloval v NLB celih 34 let. Ostali “novi” člani pa so Anton Ribnikar, Janko Gerdih, Primož Karpe in Laszlo Urban.
Slovenci so jo nagnali, nato pa je pomagala rešiti islandsko bančno krizo. O Slovencih pravi …
“Če kdaj zahoče se ti denarja cel kup, rabiš finance za menedžerski odkup, če ni kritja za res velik kredit, pri nas se vse da uredit’,” se pevca ponorčujeta iz največje slovenske državne banke. Avtorja izpostavita tudi, da je NLB pravi naslov tudi za tiste, “ki potrebujejo hišo ali pa v Murglah bazen.”
Pesem je bila sicer izdana že leta 2012, vendar je danes zopet še kako aktualna. Samo upamo lahko, da ne bo postala zimzelena.
N. K.