fbpx

Gre za globalno prevaro? Združeni narodi nas že 50 let rutinsko opozarjajo, da smo tik pred okoljsko katastrofo

Foto: Pixabay

Imamo le še nekaj let, da se izognemo pretiranemu globalnemu segrevanju in posledični okoljski katastrofi, ki se je ne bo več dalo popraviti. Te besede nenehno poslušamo od skoraj povsod. Že vsaj od leta 1972, kot je z objavami starih časopisov dokazal nekdanji direktor danskega inštituta za presojo vplivov na okolje v Københavnu Bjorn Lomborg, ki ugotavlja, da nas Združeni narodi že vrsto let kar rutinsko opozarjajo na to. Podobno je opozorila tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki pravi, da bo čez sedem let že prepozno. Pa bo res?

Iz vseh koncev in krajev poslušamo, da podnebne spremembe pomembno vplivajo na življenja ljudi po vsem svetu. Da je podnebnih beguncev iz dneva v dan več, je opozorila tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je dejala, da se po  konservativnih ocenah pričakuje že do leta 2050 od 30 do 50 milijonov podnebnih beguncev, ki bodo iz različnih razlogov zapuščali svoje domove. Opozorila je tudi, da je tudi v Sloveniji opaziti vse pogostejše suše, ki so se nekoč pojavljale zgolj na 20 let, sedaj pa so vedno bolj pogoste, po njenih besedah jih imamo praktično vsako drugo poletje. Vse spremembe, ki jih lahko opazimo danes, so po mnenju Bogatajeve nastale ob dvigu le ene stopinje in tako si lahko prestavljamo, da bi bilo lahko še precej huje, če bi se temperatura dvignila še za več. “To poročilo je zadnje, ki lahko še kaj spremeni,” je opozorila klimatologinja in ob tem pripomnila, da bo naslednje poročilo čez sedem let prišlo že prepozno.

Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da naj bi se do konca stoletja segrelo za vsaj dve stopinji, če ne celo za tri. Na dvig temperature vpliva količina ogljikovega dioksida v ozračju, ki naj bi bila sedaj največja v zadnjih dveh milijonih letih. Rekordno naj bi se talil tudi polarni led, gladina morja pa naj bi se obenem rekordno dvigovala. Čedalje bolj pogosti so ekstremni vremenski pojavi, kar kroji tako gospodarstvo kot tudi samo družbo. Le takojšnje in obsežno znižanje izpustov toplogrednih plinov naj bi bil način, kako ustaviti naglo segrevanje ozračja, nekaterih posledic pa po mnenju strokovnjakov ne moremo več ustaviti. Novembra bo v Glasgowu potekala podnebna konferenca, kjer napovedujejo, da se bo pokazalo, koliko politične volje obstaja za vse potrebne spremembe. Po drugi strani pa nekateri strokovnjaki menijo, da nas čaka več desetletij globalnega ohlajanja in ne segrevanja – kar bo povzročilo precej več težav, kot če bi šlo za globalno segrevanje.

Že 50 let napovedovanja okoljske katastrofe
Nekdanji direktor danskega inštituta za presojo vplivov na okolje v Københavnu Bjorn Lomborg pa ugotavlja, da nas Združeni narodi že dolgo rutinsko opozarjajo, da nam je do klimatske katastrofe ostalo le še nekaj let. V dokaz je objavil povezave na članke in fotografije časopisov, iz katerih gre razbrati, da so recimo že leta 1972 zatrjevali, da imamo le še deset let do katastrofe.

Združeni narodi (ZN) nas rutinsko opozarjajo, da imamo do katastrofe le še nekaj let: leta 1972, pred pol stoletja, je na to opozoril prvi direktor okoljskega programa ZN Maurice Strong, češ da ima svet  le še 10 let, da se izogne ​​katastrofi. Leta 1982 je Mostafa Tolba, vodja Programa Združenih narodov za okolje, svetu povedal, da je preostalo le še 18 let pred okoljsko katastrofo, ki bo nepopravljiva tako kot kateri koli jedrski holokavst. Leta 1989 je visoki uradnik ZN opozoril Associated Press, da moramo podnebne spremembe popraviti do leta 1999 ali pa bodo presegle zmožnost človekovega nadzora. Leta 1990 je Tolba, vodja okoljskega programa ZN, povedal, da mora svet popraviti globalno segrevanje pred letom 1995, v nasprotnem primeru bomo izgubili podnebni boj. Leta 2007 je vodja Odbora ZN za podnebje dejal: “Če do leta 2012 ne ukrepate, je prepozno. Kar bomo počeli v naslednjih 2-3 letih, bo določilo našo prihodnost. To je odločilen trenutek.” No, leta 2012 se potem ni zgodilo kaj dosti, so se pa tudi kasneje, leta 2019, ponovno sestali vsi velikani ZN in nam povedali, da imamo le še 11 let, da dobimo bitko s podnebnimi spremembami. Koliko let nam je torej preostalo tokrat? Lomborg sicer meni, da je poročilo Odbora ZN za podnebje precej dobro in smiselno – pripoveduje veliko bolj trezno zgodbo, da je globalno segrevanje resnično in da je problem treba odpraviti. Nismo pa niti blizu “hiperventilacijskega alarma”, ki ga poslušamo od skoraj povsod.

Sara Bertoncelj