fbpx

Kataklizmične globalne katastrofe so podlo zavajanje levice, zaradi tega vsi živimo slabše!

Greta Thunberg, kot en največjih obrazov globalnega segrevanja (foto: EPA)

Prav lahko bi bilo verjeti, da se kakovost življenja na zemlji poslabšuje. Vojna, naravne nesreče, črna kronika, vse te slabe vesti, ki jih mediji zbiramo in objavljamo, imajo prednostno obravnavo. Takšna je pač narava medijev. A na vrhu prednostne obravnave so zagotovo “klimatske katastrofe,” ki so že pred 40 leti grozile, da bodo pogoltnile svet v roku enega leta. A svet je še vedno tukaj, pogosto lepši, kot je bil pred 40 leti. Le nekateri mediji vam tega ne želijo povedati.  

Vzemimo za primer polarne medvede. Še nekaj let nazaj so znanstveniki uporabljali njihove fotografije z bombastičnimi pripisi nekako v smislu “polarni medved bo kmalu izumrl in vsega je krivo globalno segrevanje”. Na žalost klimatskih propagandistov in srečo preostalega sveta polarni medved že od šestdesetih let prejšnjega stoletja doživlja preporod. Če jih je bilo takrat med 5 in 10 tisoč primerki, jih je danes po strehi sveta lomasti približno 26 tisoč. To je tudi razlog, zakaj ti niso več obraz klimatske katastrofe.

Kasneje se je pojavila nova klimatska katastrofa. Avstralski koralni greben, ki ni samo izginjal, temveč kar izginil. Ponovno je bil kriv človek, ki je s svojimi dejanji povzročal klimatske spremembe. A očitno so klimatski propagandisti vključno z Guardianom, ki je objavil kar osmrtnico naravnega čudesa, ponovno izbrali napačen “obraz” globalne katastrofe. Namreč koralni greben danes izkazuje največjo rast koral, odkar se je to začelo spremljati leta 1985.

Mediji slikajo vse hujše katastrofe
Medijska mašinerija kljub temu ne preneha z evangelijem globalne pogube. Ena izmed pogostih dikcij je, da so globalne katastrofe vse hujše. To je laž. Leta 1900 je zgorelo približno 4,5 odstotka zemlje. V zadnjem stoletju se je odstotek zmanjšal na 3,2. V zadnjih dveh desetletjih satelitski posnetki kažejo še nadaljnji upad. Prejšnje leto je zgorelo le 2,5 odstotkov zemlje. Bogate družbe namreč lažje preprečujejo požare. Predikcijski modeli kažejo, da bo klimatskim spremembam navkljub v prihodnosti požgane zemlje še manj.

Klimatski aktivisti (Foto: epa)

Negativnih klimatskih zgodb, ki ji mediji in aktivistične organizacije propagirajo, je toliko, da ti isti ljudje skoraj nikoli ne pomislijo na najbolj osnovne indikatorje človeškega razvoja, ki se brezdvomno izboljšujejo. Pričakovana življenjska doba človeka se je v preteklem stoletju podvojila, iz 36 let leta 1920 na 72 let z današnjim dnem. Pred stotimi leti je tri četrtine človeštva živelo v ekstremni revščini. Danes živi v ekstremni revščini manj kot deset odstotkov. Najhujši okoljski problem, kot je onesnaženje zraka, je bilo štirikrat bolj smrtonosno pred stotimi leti, kot je danes. Predvsem zaradi tega, ker so pred stotimi leti ljudje kuhali s pomočjo kurjenja lesa in … živalskimi iztrebki.

Združeni narodi so že v devetdesetih letih napovedovali, da bodo celotni narodi izbrisani iz obličja Zemlje do leta 2000, če ne bo prišlo do zajezitve globalnega segrevanja. Napovedi so se izredno slabo postarale. (Vir: Twitter)

Smrti zaradi mraza niso klimatsko oportune
Zaradi tovrstne propagande človeštvo ubira slabe odločitve. Ob vsej pozornosti, ki jo v medijih in družbi nasploh prejemajo vročinski vali, so spregledani pomembnejši klimatski problemi. Kot poroča Financialpost, se v Združenih državah in mnogih drugih delih sveta smrtnost zaradi vročine zmanjšuje zaradi vse večjega dostopa do klimatskih naprav. Po drugi strani se povečuje smrtnost zaradi mraza. Če vsako leto v ZDA umre 20 tisoč ljudi zaradi vročinskih valov, jih na drugi strani umre 17 tisoč zaradi hladu, a o tem nihče ne želi govoriti, ker pač ni “klimatsko” oportuno. Število smrti zaradi mraza se bo še povečevalo, saj so vrli politiki širom sveta začeli uveljavljati zakonodajo, ki v imenu varovanja okolja draži energijo, kar pomeni, da si bo vse manj ljudi lahko privoščilo ogrevanje.

Klimatski aktivistki (skrajni levičarki) sta v londonskem muzeju z juho vandalizirali delo slikarja van Gogha. (Foto: Twitter)

Resnica, znanstveno dokazljiva, ki je preroki globalnega segrevanje ne želijo slišati, je, da se življenje na Zemlji konsistentno izboljšuje, škoda, ki jo povzročajo vremenske neprilike pa imajo na človeka vse manjši vpliv. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je kar pol milijona ljudi umrlo zaradi vremenskih katastrof. V prejšnjem desetletju je bilo teh le 18 tisoč. Tako letos kot v letih 2020 in 2021 se beležijo še nižje številke. Zmanjševanje smrtonosnosti vremena prav tako ni nobena skrivnost. Človeštvo postaja bogatejše, s tem pa tudi bolj odporno.

Tega vam klimatski aktivisti ne bodo povedali. Apokaliptično strašenje je namreč odličen posel. Na tak način se zbere veliko več sredstev kot z objektivno in znanstveno dokazljivo resnico. Zvezdniki, politiki, “influencerji” vseh vrst se veselo vozijo po svetu s svojimi privatnimi letali, predavajo in signalizirajo svoj “visok” moralni status, ob tem pa debelo profitirajo. A na drugi strani nastaja velika škoda za družbo. Politična kasta zaradi potvorjenih in izrojenih podatkov sprejema slabe in drage politične odločitve. Zaradi tega se premalo govori o problemih, ki človeštvu povzročajo veliko večjo škodo, kot je lakota in nalezljive bolezni. Človeštvo se ob tem vse bolj poglablja v anksioznost in dvom o vrednosti lastnega obstoja.

Globalno segrevanje je problem, a ne tako velik, kot si mislite
Ob vsem tem je treba poudariti, da je globalno segrevanje resnični problem, ki ga je povzročilo človeštvo. A ob vsem tem imamo premalo perspektive. Če želimo vedeti, kaj lahko v prihodnje pričakujemo od ogrevajočega se planeta, lahko pogledamo v ekonomske modele, ki sta jih uporabljali tako Bidnova kot Obamova administracija. Te razkrivajo skupni, globalni strošek klimatskih sprememb. Ta bo, pod črto, vključujoč gospodarsko in ostalo škodo, znašal manj kot štiri odstotke globalnega BDP do konca stoletja. Ob tem je jasno, da človeštvo postaja bogatejše z vsakim dnem. Združeni narodi načrtujejo, da bo (neupoštevajoč globalno segrevanje) leta 2100 povprečni osebi 450 odstotkov bolje, kot danes. Če od tega odštejemo škodo, ki jo bo povzročilo globalno segrevanje, nam hitro postane jasno, da klimatske spremembe ne bodo povzročile nobene katastrofe. 

Gal Kovač