Odrekanje plastičnim vrečkam je zgolj prazna gesta, za ohranitev okolja so potrebne spremembe, ki jih večina ni pripravljena sprejeti

Porabljena embalaža (foto: EPA)

Kako rešiti svet? Dandanes je neizogibno dejstvo, da se je pehanje za zelenim, eko in bio spremenilo v donosno industrijo, ki pa pogosto posredno še bolj onesnažuje okolje kot običajne metode. Skrb za okolje z odrekanjem plastičnim vrečkam in podobnim metodam je tako zgolj “blažev žegen”.

“Eko-zavednost je postala zmagovalna marketinška strategija, a izdelki, ki jih tržijo kot okolju prijazne, to pogosto niso,” so zapisali pri RT in izpostavili, da številni izdelki, ki naj bi pomagali, v resnici še bolj onesnažujejo okolje.

Zelena ali podnebna industrija je po poročilu globalne komisije za ekonomijo in podnebje dobro financirana. Samo v naslednjih desetih ali 15 letih naj bi vložili okoli 90 bilijonov dolarjev za izgradnjo nove infrastrukture za boj proti podnebnim spremembam.

Problem potrošniške družbe
Ob tem pa se pogosto pozablja na novodobni potrošniški način življenja. Alternative se namreč ne obnesejo. Ali rabiti plastično vrečko ali papirnato, je na dolgi rok vseeno. Edini način, kako res zmanjšati onesnaževanje, je z zmanjšanjem porabe.

A ta ideja nima podpore niti med samimi industrijskimi velikani, saj posega v njihovo zmožnost kovanja vedno bolj vrtoglavih dobičkov, kot tudi ne med okoljskimi aktivisti, ki so prepričani, da če ne jedo mesa ali ne uporabljajo plastičnih izdelkov, doprinašajo k čistejšemu okolju. V resnici gre zgolj za pihanje na lastno vest, saj korenitih sprememb velika večina ni pripravljena sprejeti. To bi namreč pomenilo, da se vrnemo nazaj v srednji vek, česar pa današnja družba s tako številnim prebivalstvom ni zmožna. Niti ni pripravljena za kaj takega.

Ljudje se niso pripravljeni odreči svojemu načinu življenja
Študija Nature Communications, objavljena letos, je pokazala, da bi samo pridelovanje organske hrane za potrebe Anglije in Walesa pomenilo potrebo po kar petkratnem povečanju obdelovalnih površin v tujini.

Raba herbicidov v kmetijstvu. (Foto: EPA)

“Znamke omogočajo ljudem, da se potrepljajo po hrbtu, ne da bi sami karkoli žrtvovali,” je za Guardian povedal kreativni direktor Headspacea Will Fowler, ki je izpostavil, da “sočutni kapitalizem” neomejene ekonomske rasti ni združljiv z zmanjševanjem človekovega odtisa na onesnaženost okolja.

“Mislim, da je v človeški naravi tendenca, da se umaknemo od res velikih problemov, ker zahtevajo sistemske spremembe,” je povedal ustanovitelj iniciative za komunikacije in trajnostni razvoj na University of Columbia Andrew Revkin. “Podnebne krize ne bomo rešili z ugašanjem luči.”

Ivan Šokić