Politični razlogi za klanje na Japonskem

Foto: epa

Kitolov je v celotni prehrani japonske populacije relativno nepomemben, širi odpor do tega početja in je neekonomičen. Zakaj ga torej Japonska še izvaja?

Japonska vlada je odgovorila, da je lov na kite del starodavne japonske kulture, ki ga ribiči izvajajo že stoletja in da tujcem ne bodo nikoli dopustili, da govorijo o tem, kaj smejo in kaj ne smejo uživati za prehrano. Neki Japonski uradnik je nekoč dejal, da “Japonci ne jedo zajcev in zato nikoli ne bodo rekli Britancem, da tega ne smejo,” poroča BBC.

Številne obalne skupnosti na Japonskem so kite dejansko lovile že stoletja in jih bodo še naprej. Obmorska kraja Taiji in Wakayama sta po neslavnem lovu na delfine še posebej poznana. Prav tako lovijo kite na severnem Japonskem.

Foto: epa

Foto: epa

Le Japonci plujejo s flotami kitolovk na Antarktiko
Obalni kitolov je resnično del japonske kulture, kot je to v navadi na Norveškem, Islandiji in v severnih predelih Kanade. Toda le Japonci plujejo s flotami kitolovk na lov kitov na drugo stran sveta – na Antarktiko, kjer ogromne ladje že na morju predelajo na stotine ulovljenih kitov. Njihove ekspedicije so se začele po drugi svetovni vojni, ko jim je general MacArthur zaradi lakote in pomanjkanja prepustil dve vojaški ladji, ki so jih predelali v kitolovke za lov v južnih morjih.

V enem letu ulovili 24 tisoč kitov za raziskovalne namene
Med letoma 1940 in 1960 je bila kitovina drugi največji vir mesa na Japonskem. Kitolov je dosegel svoj vrh leta 1964, ko so ubili kar 24 tisoč kitov – največ kitov glavačev in brazdastih kitov. Japonska vlada kitolov še vedno opravičuje z “znanstvenim raziskovanjem”.

Mednarodno sodišče v Haagu je leta 2014 to utemeljitev zavrnilo z argumentom, da ni prav nobenega znanstvenega razloga za japonski “smrtonosni program raziskovanja” v Južnem oceanu in Tokiju naročilo, naj ustavi kitolov.

Japonska je kitolov ustavila za eno leto, nato pa je ladje ponovno poslala na ekspedicije s sporočilom, da gre za manjši antarktični kitolovski program, ki zadostuje zahtevam mednarodnega sodišča.

Kitovo meso na krožniku (Foto: epa)

Kitovo meso na krožniku (Foto: epa)

Poraba kitovega mesa se manjša
Nekdanja članica Greenpeacea in preučevalka industrije, ki je povezana s kitolovom, je dejala, da poraba kitovega mesa upada že deset let. Zaradi tega od kitolova tudi ni posebnih koristi, vendar nihče ne pozna rešitve, kako ga resnično ustaviti. Med tisočimi trgovci na ribji tržnici v Tokiu sta samo še dve stojnici s kitovim mesom.

 

Za kitolov obstajajo politični razlogi
Nekateri japonski državni uradniki sicer priznavajo, da masovni kitolov na Antarktiki ni del japonske kulture, da za meso ni povpraševanja in da to slabo vpliva na mednarodni ugled države. Za takojšnjo odpravo kitolova zaradi močnih političnih ozadij in močne administracije z velikim proračunom in lobiji, ki stojijo za celotno industrijo, ni interesa. Je pa zagotovo na obzorju njegova odprava v roku desetih let.

M. P.