To je snov, ki v Zagorju ob Savi zastruplja otroke

Foto: STA

V Kotredežu in ostalih delih Zagorja ob Savi so otroci izrazito izpostavljeni arzenu, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Ugotovili so namreč, da pri malčkih v primeru dolgotrajne izpostavljenosti obstaja povečano tveganje za škodljive učinke na zdravje. Koncentracije arzena so prisotne tudi v doma pridelani zelenjavi. 

Ocena tveganja za zdravje ljudi, ki so jo naredili leta 2013, je pokazala, da pri malčkih obstaja blago povečano tveganje za škodljive učinke na zdravje. Da bi bilo tveganje mogoče bolj natančno opredeliti, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predlagali, da se pri otrocih izvede merjenje koncentracij kemikalij v telesnih tekočinah in tkivih, da bi tako lahko opredelili celokupno izpostavljenost arzenu, to je iz vseh možnih virov.

Raziskali bodo izpostavljenost otrok arzenu
Na pobudo in v sodelovanju z Občino Zagorje ob Savi na NIJZ izvajajo raziskavo, s katero nameravajo ugotoviti celotno izpostavljenost otrok arzenu in vire izpostavljenosti ter narediti poglobljeno oceno tveganja za zdravje otrok v Kotredežu in ostalih delih občine Zagorje ob Savi.

Zakaj je arzen problematičen?
Arzen pri stiku s kožo, očmi in dihali povzroča draženje kože in sluznic. Pri zaužitju lahko povzroči prebavne motnje (bolečine v trebuhu, bruhanje, drisko, kovinski okus ali okus po česnu, pekoč občutek v ustih, težave pri požiranju), motnje delovanja srca in ožilja, okvare kostnega mozga, razpad rdečih krvničk, povečana jetra, odpoved ledvic, poškodbe perifernega in osrednjega živčevja. Vzrok smrti pri zastrupitvah z arzenom je ponavadi odpoved cirkulacije.
Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

Potrebni bodo ukrepi za zmanjševanje tveganja
V primeru, da bo raziskava potrdila tveganje za zdravje otrok, bodo predlagali redno in usmerjeno spremljanje zdravstvenega stanja otrok ter dodatne ukrepe za zmanjševanje tveganja. Ker je pobudnica prvotnih in nadaljnjih raziskav občina, na NIJZ verjamejo, da bodo izvajanje priporočenih ukrepov tam spodbujali in poskrbeli za uveljavitev tistih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti. “Če pa naša prvotna ocena ne bo potrjena, pričakujemo, da bomo na podlagi rezultatov lahko zmanjšali zaskrbljenost prebivalcev,” so nam pojasnili na inštitutu.

Kdo lahko sodeluje v raziskavi?
V raziskavo želijo vključiti 40 otrok s področij Kotredeža in Izlak ter 40 otrok s področij Šentlamberta in Podkuma. Po privolitvi k sodelovanju se bodo dogovorili za obojestransko ustrezen termin za pridobitev podatkov o prehranskih navadah otrok, o njihovem ožjem in širšem bivalnem okolju ter o poklicu, hobijih in razvadah staršev oziroma skrbnikov, ki so lahko vir izpostavljenosti kemičnim snovem, vključno z arzenom. Vsi osebni podatki bodo obravnavani kot zaupni, zagotavljajo na inštitutu.

Nina Knapič