fbpx

Kako je levica z ustavo in referendumom prikrajšala prebivalce izsušene Primorske za vodo

Nika Kovač. (Foto: STA)

Na Primorskem tako sušne razmere pomnijo samo še starejše generacije, saj tako malo vode niso zabeležili zadnjih 35 let. Pred dnevi so začeli veljati ukrepi za omejevanje potrošnje vode. Če se na Obali ukrepov ne bodo držali, bi se dobava vode lahko prekinila že ta mesec. Prav tiste vode, ki jo je Cerar “zavaroval” z vpisom v ustavo, in iste vode, ki naj bi jo zavedeni volivec za dobro mero zavaroval še na referendumu lansko leto. Nauk zgodbe ni, da bi levica preprečila sušo, temveč bi namesto naporov za politične teme raje energijo usmerila v izgradnjo potrebnih kapacitet za preskrbo z vodo. Te dni tudi ni slediti akcij leve civilne družbe, da je Primorcem potrebno zagotoviti čisto pitno vodo.

Po novih ukrepih kmetje vode ne smejo več uporabljati za zalivanje, gospodinje ne za vrtnarjenje. Na plažah turisti ne smejo več sprati s sebe soli, vodne fontane pa jih ob večerih ne bodo smele več razveseljevati. Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda pravi, da smo iz ure v uro bližje točki, ko bo potrebno vodo za nekaj ur na dan omejiti. Na neki točki se lahko zgodi, da bo sosed nižje na bregu vodo imel, tisti višje pa ne.

Pridelovalci zelenjave in kmetje so obupani, saj se lahko zgodi, da jim bo šel letni pridelek po zlu. Kako se je lahko to zgodilo sredi viška turistične in pridelovalne sezone?

Iz rižanskega vodovoda so sporočili, da je pomanjkanje vode neposredna posledica suše in upadanje vodnih virov. Narava je nepredvidljiva, porečete, a kako se je to lahko zgodilo, da je voda izginila, če pa imamo pravico do vode zapisano v ustavi, prav tako je bil na referendumu za vodo odbit zakon, ki naj bi hotel vodo kar ukrasti. Vode sedaj ni nihče ukradel, pa je ta vseeno izginila neznano kam.

Šalo na stran. Žalostna resnica je, da so leve politične stranke kovale politični kapital na podlagi dejstva, da voda slovenskemu človeku veliko pomeni. Pitna in čista voda je vrednota, to vrednoto pa so levičarji s pridom izkoristili za dvig popularnosti, za dejansko zagotovitev vode in ureditev vodotokov pa niso naredili popolnoma ničesar. Šlo je preprosto za predstavo za javnost.

Foto: STA

Vpis v Ustavo RS je bil absurd
Od vpisa vode v ustavo bo počasi minilo 10 let, ostale države vode niso ustavno zavarovale, a jo še vedno imajo, Slovenija jo je zavarovala, a se sooča z največjim pomanjkanjem zadnjih 35 let. Vpis vode v ustavo je bil pravni unikum. Skoraj nobena država na svetu nima v svojem najvišjem pravnem aktu zapisane neodtujljive pravice do vode. Predlagatelji so se tedaj borili proti multinacionalkam, ki naj bi ogrožale Slovenijo.

Ob sprejetju so številni pravniki opozarjali, da je takšen poseg v ustavo nesmiseln, mnogi strokovnjaki s področja so opozarjali na nedorečenost sprememb, Jože Tanko iz SDS je dejal, da se Cerarjeva vlada loteva spreminjanja ustave z levo roko, poslanec Grims pa je rekel, da se ljudem meče pesek v oči.

Posegu so na koncu koncev nasprotovali tudi nekateri levičarski komentatorji, recimo Pavel Gantar, nekdanji politik LDS, ki je v Dnevniku zapisal, da je do sprememb prišlo brez malo širšega razmisleka, kaj ta sploh pomeni, in da je predlog zakona zgrešil svoj osnovni pomen. Toliko o tem.

Nika Kovač, Inštitut 8. marec (Foto: STA)

Kakšna voda, gre za politiko in NVO-je
V času prejšnje vode so se leve politične stranke v svojem svetem boju zoper reformno naravnano vlado Janeza Janše ponovno odločili zavarovati vodo. V medijih se je širila lažniva propaganda, da se zakonske spremembe dotikajo pitne vode, kar seveda ni bilo res. Predlagana zakonodaja je urejala nabrežine in vodotoke, a resnica ni zanimala nikogar. Glomazni aparat nevladnih organizacij, ki ga je koordiniral Inštitut 8. marec, je ustvaril navidezno resnico, nekateri so ji verjeli, danes pa za to plačujemo visoko ceno.

Če bi levici v resnici šlo za vodo, bi že davno ustvarili pogoje, da do takšnega pomanjkanja ne bi moglo priti. Kot je na primer akumulacijsko jezero. Spomnimo, okoljski minister Andrej Vizjak je sprožil postopke za sprejetje državnega načrta za zajetji Suhorca in Padež proti kateremu so se izrekle lokalne, kraško-brkinske občine, mediji pa so ministra pribijali na križ, da gre za povsem zmotno rešitev. Akumulacijsko jezero je bilo načrtovano prav s tem namenom, da bi lahko korigirali situacijo s pomanjkanjem vode. Načrti zaenkrat še ždijo v predalih Ministrstva za okolje.

Pa vendar, ljudje trpijo
Kljub vsemu direndaju, ki ga je levica v preteklosti zganjala okoli vode, pa danes ljudje trpijo. Kmetje in pridelovalci so obupani, piše RTV. Ko so prebrali, da bodo odslej morali omejevati potrošnjo vode, so se upravičeno prijeli za glavo. To je isto, kakor da bi industriji omejil elektriko, se hudujejo in pravijo, da bi morala posredovati država.

Uveljavitev ukrepov za blažitev draginje se napoveduje jeseni, tiste, ki so jih uspeli uveljaviti, so povzročili kaos ali pa niso imeli smisla. Kako zaradi suše pomagati kmetu, vlada še ni razpravljala. Zaenkrat se jih le omejuje. V vmesnem času predsednika vlade tako kot dežja ni na spregled. Odpeljal se je na morje, ker je življenje sladko, o čemer lahko berete v članku “Dolce vita” premierja Goloba: Sloveniji preti kriza, on pa se svaljka na plažah?!