Foto: Pixabay
Obdobje epidemije covid-19 je lahko še posebej stresno. UKC Ljubljana je s tem namenom podal nekaj napotkov, kako to obdobje preživeti čim manj stresno. Poudarjajo, da nas neprijetna čustva ne smejo prestrašiti, v tem času je še toliko bolj pomembno, da vzpostavimo dnevno rutino in vzdržujemo zdrav življenjski slog. Za boljše počutje priporočajo, da si vzamemo čas za stvari, ki nas osrečujejo in sproščajo, se zanesemo nase, poskrbimo za stike in se naučimo novih tehnik sproščanja. Pri tem je pomembno, da omejimo spremljanje poročil in novic ter poskrbimo za dober spanec.
Obdobje epidemije covid-19 je lahko še posebej stresno, zato je UKC Ljubljana podal nekaj napotkov, kako to obdobje preživeti čim manj stresno. Kot prvo poudarjajo, da nas neprijetna čustva ne smejo prestrašiti. Ugotovili so, da se v času epidemije pri mnogih ljudeh pojavlja več neprijetnih občutkov kot so jeza, strah, žalost in osamljenost. Pojav takih občutkov je povsem normalen odziv, kadar nas skrbi, da bomo zboleli in kadar se moramo prilagajati na hitre spremembe.
Glede na to, da se na spletu pojavljajo različne informacije svetujejo, da informacije o bolezni, pridobivamo iz zanesljivih virov. Pri tem izpostavljajo NIJZ, osebnega zdravnika ali pa klic na brezplačno številko 080 14 04, kjer na vprašanja odgovarjajo študentje višjih letnikov medicine pod mentorstvom ustreznih strokovnjakov. V tem času pa je še posebej pomembno, da vzpostavite dnevno rutino, ki vam je lahko v pomoč pri ohranjanju občutka normalnosti. Poskrbite, da boste vstajali in hodili spat ob isti uri vsak dan. V pomoč pri vzpostavljanju in ohranjanju rutine pa je lahko tudi beleženje aktivnosti, ki jih želite opraviti v tistem dnevu.
Foto: Pixabay
K boljšemu počutju lahko prispevajo tudi aktivnosti, ki vas osrečujejo in sproščajo. Vzemite si čas za prijetne aktivnosti in hobije. Poiščete lahko tudi nove hobije, na primer urejanje albumov, slikanje, reševanje križank ali sprehode. Ta čas lahko izkoristite tudi za razvoj novih spretnosti, na primer dela z računalnikom ali šivanja. Medtem pa je v vsakem primeru pomembno ohranjanje stikov z ljudmi, ki jim zaupate. Pogovor z ljudmi vas lahko razbremeni in pripomore k povezanosti. Vseeno pa je pomembno, da se zanesete predvsem nase, saj se ljudje različno spoprijemamo s težkimi situacijami. V pomoč vam je lahko misel na to, kako ste se s težkimi situacijami spoprijeli v preteklosti in kaj vam je pri tem pomagalo.
Foto: Pixabay
Naučite se novih tehnik sproščanja
Strokovnjaki spodbujajo, da se v tem času sproščate z novimi tehnikami. Pri tem vam lahko pomagajo tehnike trebušnega dihanja. Trebušno dihanje lahko izvajate tako, da se udobno usedete, zaprete oči in počasi vdihnete tako, da z vzdihom trebuh razširite navzven, po izdihu pa počasi in nežno sprostite dih, pri čemer sprostite tudi trebuh. Med vdihom in izdihom sapo zadržite od štiri do deset sekund, nato pa počasi izdihnete in pri potiskate zrak iz trebuha. Vajo ponovite desetkrat. Za sproščanje pa lahko uporabljate tudi druge tehnike, kot sta denimo joga ali meditacija.
Foto: Pixabay
Za ohranitev dobrega počutja poudarjajo, da omejite spremljanje poročil in novic. Vsekakor je dobro, da ste informirani, a preveč informacij vas lahko preobremeni. V kolikor menite, da vam spremljanje dogajanja povzroča negativne občutke, priporočajo omejitev spremljanja novic in poročil na 30 minut dnevno. Pri vsem tem še poudarjajo, da je zelo pomemben kakovosten spanec. Za bolj kvaliteten spanec ponoči je pomembno, da se izogibate počitku podnevi, saj ta negativno vpliva na spanec ponoči. Poskrbite za sproščanje pred spanjem s tehnikami sproščanja ali pa aktivnostmi, ki na vas pomirjajoče vplivajo, kot je to denimo branje, topla kopel ali poslušanje glasbe.
Če menite, da si ne morete sami pomagati pri težavah v duševnem zdravju poiščite pomoč
Če imate občutek, da ste sami storili že vse, da bi zmanjšali težave v duševnem zdravju pri tesnobi, stresu ali depresiji z različnimi tehnikami in pristopi ter so simptomi in težave tako izraziti, da vplivajo na vsakdanje življenje, se za pomoč obrnite na osebnega zdravnika ali dežurno službo, se prijavite na delavnice v zdravstveno-vzgojnih centrih ali pa pokličete na telefon za psihološko podporo ob epidemiji covid-19 na 080 51 00.
Sara Rančigaj
