Je tudi do vas prišla Facebook objava o škodljivosti mask? Mikrobiologinja opozarja, da z maskami ščitimo druge, sebi pa praviloma ne škodujemo

Foto: FB

Ni referenc, ki bi rekle, ker je to tako in toliko zraslo, je škodljivo za vdihavanje. Ker tudi ni res. Cel smisel mask je ravno v tem, da to zadržijo. Ker z maskami ščitimo druge. Ti rezultati so pokazali, da so mikroorganizmi na notranji strani in tako je tudi prav, tako mora biti. Vsak je v stiku s svojo floro, kar je povsem normalno in s tem ni nič narobe.” Tako nam je razložila mikrobiologinja s področja medicinske mikrobiologije, ko smo jo prosili za mnenje o bakterijah, ki naj bi se kopičile v maskah.

Po družabnih omrežjih se s svetlobno hitrostjo širijo različne objave, ki ponujajo “znanstveno” razlago o škodljivosti nošenja maske, tovrstne raziskave pa imajo potem razni Potrči in drugi kavč specialisti za neko referenco. Neverjetno je, kako se je v zadnjem času povečalo število infektologov in mikrobiologov. Pa naj še kdo reče, da nam primanjkuje kadra. Če kaj imamo, pa imamo specialiste, o tem ni dvoma. Ali pač. Pri mikrobiologinji s področja medicinske mikrobiologije smo se pozanimali, koliko je resnice v Facebook objavi, ki je pri anticovid influencerjih požela kar nekaj odobravanja.

Za najbolj nestrpne lahko že kar takoj povemo, da to, kar je razvidno iz fotografije, ne zraste v osmih urah. Maska, ki je na gojišču dala tak rezultat kot je na fotografiji, je pred odtisom nekje stala, na njej pa so gotovo bile tudi druge nečistoče. Posledično se je koncentracija na njej povečala in tako je prišlo do tega, da je zrastlo to, kar je vidno sliki. To, kar je na plošči, je posledica namnožitve. Takih koncentracij na maski ni, le diverziteta organizmov je reprezentativna. Skoraj vedno zraste kakšen streptokok, plesen ali kvasovke. To je del normalne flore, naša telesa so na to navajena in ni nevarno. Če je imunski sistem delujoč, se na normalno floro ne bo odzival.

(Foto: Facebook)

Mikrobiologinja nam je razložila sledeče. Če ima otrok pralno masko, ki je ne opere vsak dan ter jo prijema z rokami, je možno, da se pojavi nekaj podobnega, kot vidimo na sliki. Maska se je dotikala kože, otrok se je je dotikal, gotovo tudi oslinil in vprašanje, koliko je imel umit obraz oziroma ali je kaj jedel ter imel še kaj ostankov hrane. Ko daš to na gojišče, gotovo zrastejo bakterije in plesni. Ne vemo, koliko časa je poteklo od takrat, ko je otrok masko dal dol in do tistega trenutka, ko so jo v laboratoriju dali na gojišče.  Če je bila pri sobni temperaturi in tako tudi transportirana v laboratorij, se vse skupaj namnoži na maski. Namnožijo se bakterije in plesni, ki so običajno prisotne na površini kože, poleg tega pa še katere iz ust. Koncentracija, ki je določena, je posledica nekih pogojev, ki jih ne poznamo. Koncentracija je posledica pomnoževanja na plošči. Kolonije so prešteli, ker so cepili do posameznih kolonij – kar pa je za nas relevantno, je to, koliko je bilo različnih. Kot je razvidno iz fotografije, diverzitete ni, tako da se skoraj zagotovo lahko zaključi, da gre za navadno floro. Če torej povemo zelo po domače, če imamo deset kolonij ene vrste in tri kolonije druge vrste, ki so običajno na površini, ni to nič nenavadnega. Slabše pa bi verjetno bilo, če imamo 2 koloniji ene vrste, tri kolonije druge vrste, eno kolonijo tretje vrste, sedem kolonij četrte vrste, pet kolonij pete vrste in tako naprej in tako naprej.

Hranilne podlage ali gojišča
Za lažje razumevanje povedanega je dobro pojasniti, kaj sploh so gojišča. Kot gojišča bi lahko označili vse snovi, v katerih lahko zrastejo mikroorganizmi. Hranilne podlage ali gojišča, ki se uporabljajo v mikrobiologiji so številna in raznolika ter tudi prilagojena potrebam mikroorganizmov in načinu uporabe. V laboratorijskih razmerah se jih namreč, med drugim, izolira, vzdržuje, namnožuje in karakterizira. Za izolacijo se uporablja več načinov, na primer indirektno metodo, pri kateri mešano kulturo najprej cepimo na gojišče do posameznih kolonij. Na plošči z mešano kulturo izberemo kolonijo bakterije, ki jo želimo izolirati v čisti kulturi, ter jo s cepilno zanko precepimo na svežo ploščo. Pri izolaciji čiste kulture, je po navadi potrebnih več zaporednih precepljanj. S precepljanjem pa bakterije tudi shranjujemo.

Foto: epa

Z maskami ščitimo druge, sami pa smo prilagojeni na svoje organizme
V prispevku in komentarjih te objave, govorijo tudi o koncentracijah, ampak ni referenc, ki bi rekle: to je tako in toliko zraslo, zato je škodljivo za vdihavanje. Ker tudi ni res. Cel smisel mask je ravno v tem, da to zadržijo. Ker z maskami ščitimo druge. Ti rezultati so pokazali, da so mikroorganizmi na notranji strani in tako je tudi prav, tako mora biti. Vsak je v stiku s svojo floro, kar je povsem normalno in s tem ni nič narobe. Lahko pa bi prišlo do težav, če maske ne bi delovale oziroma ne bi zdržale in bi šla naša flora na drugega. To bi bilo lahko slabo, če so njihovi organizmi drugačni od naših. Vsak izmed nas je namreč prilagojen na svoje organizme.

Treba je ločiti zrno od plevela oz. stroko od influencerjev
Sklenemo lahko torej, da ne gre verjeti vsemu, kar nam prodajajo na spletu. Vsako informacijo je priporočljivo preveriti, po možnosti pri strokovnjakih, ki prihajajo s področja dotične stroke. Sodeč po komentarjih na družabnih omrežjih, mnogo ljudi meni, da Marko Potrč pove stvari na smiseln in razumljiv način. Vendar pa to še ne pomeni, da je res, kar govori. Možno je sicer, da Potrč verjame samemu sebi, vendar pa je kljub temu neodgovorno, da širi svoje neznanje med ljudi, kot sveto resnico. Ni prav, da se ljudi prepričuje, da z uporabo mask škodijo sebi in svojim otrokom in tovrstne debate niti ne sodijo med laične tematike na družabnih omrežjih. Z maskami pomagamo pri tem, da se okužba ne širi naokoli, z njimi pomagamo varovati najbolj ranljive skupine ljudi in z uporabo mask ne škodimo svojemu lastnemu zdravju. V poplavi informacij se je treba naučiti ločiti zrno od plevela in anticovid influencerji, antimaska aktivisti ter vsi ostali teoretiki zarote, so pač pleve in ne zrno. Pleve, ki bi ga bilo treba izpuliti iz družbe in preprečiti, da se še naprej širi med ljudmi.

Sara Bertoncelj