Naše zdravstvo v bolniškem staležu

Država Slovenija je s svojim vstopom v Evropsko unijo leta 2004 dolžna svoj pravni red uskladiti s pravom Evropske unije. Toda predpisi, ki urejajo poslovanje javnih zdravstvenih zavodov ter financiranje njihovih storitev, se praktično v 24 letih v ničemer niso spremenili.

Zato so pri Strokovnem svetu SDS pripravili predloge za zdravstveno reformo, ki sta jo v naši oddaji predstavila predsednica dr. Alenka Forte in podpredsednik dr. France Cukjati.

Naše zdravstvo – še vedno po poteh socializma
Takšna ureditev, ki je pretežno preslikana iz socializma, ni skladna s sodobnim evropskim okvirom konkurenčnih pravil poslovanja izvajalcev zdravstvenih storitev. Preden pa začnemo temo o slovenskem zdravstvu, je potrebno preveriti nekaj dejstev. Realnost so statistični podatki in pregled sedanjega zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji.

Vloga ministrstva za zdravje in njihova ignoranca do stroke
Nesposobnost sedanjega vodstva ministrstva za zdravje in nepripravljenost za vsebinske spremembe se kažeta v krizi vodenja večjih zdravstvenih ustanov, v nerazumno dolgih čakalnih dobah in njihovem neprestanem podaljševanju. Ministrstvo nima ustreznih odgovorov za reformo zdravstva z vidika uskladitve z evropskim pravnim redom in uveljavitve evropske direktive o čezmejnem pretoku storitev.

Zaupanja v zdravstvo ni več

"Zaupanje v zdravstveni sistem pada,« je konkreten dr. Franc Cukjati

“Zaupanje v zdravstveni sistem pada,” je konkreten dr. Franc Cukjati.

Afere v zdravstvu so že načele zaupanje javnosti v slovenski zdravstveni sistem. »V povprečju so ljudje na splošno s svojim zdravnikom zadovoljni. Problem so čakalne vrste in iskanje specialističnih ambulant. Zaupanje v sistem pada,« je konkreten dr. Franc Cukjati. Stopnjuje se nezadovoljstvo državljanov oz. civilne družbe na eni strani in zdravstvenih delavcev na drugi strani. Trenutna vlada povsem ignorira zdravniško stroko, ki bi kot poznavalec problematike slovenskega zdravstva morala sodelovati v reformnih prizadevanjih.

Brez prenove že 24 let
Sedanji slovenski zdravstveni in zavarovalniški sistem je bil vzpostavljen marca 1992, od takrat pa kljub demografskim spremembam in splošnemu napredku ni doživel nobene prave prenove ali nadgradnje. Slovenija kot članica OECD izkazuje v letnih poročilih čedalje slabše rezultate na področju kakovosti zdravstvenega varstva državljanov.

»V želji po izboljšanju socialističnega sistema v zdravstvu se je sistem nekje zataknil. Leta 1992 je bilo tudi manj birokracije. Namesto da bi poiskali večje odgovornosti, iniciative in možnosti, smo to reševali s ‘hiper’ norminiranostjo. Zakoni in razni pravilniki so se vrstili eden za drugim. Danes smo ujetniki najslabšega možnega socialističnega poslovanja, državnega nadzora in planskega zdravstva. Želje po sledenju razvoja, novih tehnologij in boljši organiziranosti – vse to je nekje zastalo. Je pa vse to prevzelo ministrstvo, ki pa vsega tega ni sposobno izvajati. Sistem se bo zlomil.« je konkreten dr. France Cukjati.

Briga državo za podatke o obolevnosti prebivalstva

Zdravstvena politika ni pozorna na vse bolezni prebivalstva. Morala bi pa hipno odreagirati,« je povedala dr.Alenka Forte

Zdravstvena politika ni pozorna na vse bolezni prebivalstva. Pa bi morala hipno odreagirati,« je povedala dr.A lenka Forte.

Taki monopoli v državi so za vse podsisteme zelo škodljivi. “Sistem ne sledi potrebam prebivalstva. Potrebno je slediti številkam, demografskim podatkom in podatkom obolevnosti ter temu prilagajati zdravstvene programe in ugoditi finančnim potrebam. Zdravstvena politika ni pozorna na vse bolezni prebivalstva. Morala bi pa hipno odreagirati,” je povedala dr. Alenka Forte. To pa je tudi vloga ministrstva za zdravje.

 Čakalne dobe presegajo mejo razuma

V poročilu za leto 2015 – po izvedenih analizah kazalnikov kakovosti zdravstvenega sistema – Slovenija med 34 članicami zaseda 19. mesto.Tudi bolj razviti sistemi z več denarja imajo deviacije in negativne primere. Slovenija niti ni tako izstopajoča, razen v segmentu, kako je zdravstvo dostopno bolniku. Najbolj pa se odraža v predolgih čakalnih vrst, kar presega vsakršno razumno mejo,” je konkretna internistka dr. Alenka Forte, predsednica Odbora za zdravje pri strokovnem svetu SDS, ki nadaljuje s podatki o 1200 bolnikih z rakom prostate na sedemmesečnem čakanju na operacijo, kar je za bolnike grozljivo.

“Za zdravstveno politiko je kriv torej tisti, ki predpisuje zakone – torej regulator je ministrstvo za zdravje. Cene odreja vlada – storitve pa so se razvrednotile. Zahtevajo, da za manj denarja naredimo več. Nekje se vidi konec takšne ekonomske logike in nekje ne moreš več zadostiti sistemu. Javni zavodi so zato na izgubi.” Slovenija ima nižji delež zdravnikov na primarni ravni, nameni manj sredstev za preventivo in več za administracijo, kar je nacionalna škoda.

Zdravje tako postaja velika medijska zgodba

»Tudi zdravniki, bi morali poznati statistične podatke.« je konkretna, internistka dr.Alenka Forte

»Tudi zdravniki bi morali poznati statistične podatke.« je konkretna, internistka dr. Alenka Forte

Zaradi predolgega čakanja na operativni poseg je v Sloveniji kar 30 smrtnih primerov letno. Uradne statistike se o teh primerih ne vodi. Odgovornost zaradi visoke smrtnosti bi morali prevzeti nase tudi zdravniki in pa tisti, ki odločajo o čakalni vrsti. Številke bi morala upoštevati tako stroka kot ministrstvo za zdravje. “To so številke, ki izhajajo iz naše baze podatkov in v bistvu gre za prikrivanje slabega dela,” pove Alenka Forte in nadaljuje, da je vse te številke potrebno upoštevati pri prenovi zdravstva. “Tudi zdravniki bi morali poznati statistične podatke,” še dodaja.

Pritožbe čez delo ministrstva
S strani zdravniške zbornice in številnih strokovnih inštitucij je slišati pritožbe na račun ministrice, ki noče prisluhniti predlogom za izboljšanje sistema. “Čeprav je ravno ministrica Kolarjeva prva v državi, ki je odgovorna za sistem zdravstva, se postavlja vprašanje, kako to, da ne spremlja situacije v zdravstvu,”  se sprašuje dr. Franc Cukjati in nadaljuje: “Dokler se snujejo reforme v vladnih kabinetih, potem ne bo nič od tega.”

Politika nima časa za zdravstvo
Nosilec razvoja v zdravstvu je ministrstvo za zdravje, seveda ob podpori politike. Še tako dober minister, ki ima relevantne podatke, ne more uspeti brez podpore vlade. Ključna pri tem sta predsednik vlade in  finančni minister in dokler imamo vlado, ki nima posluha za zdravstvo in ne upošteva zahteve pacientov, ni za pričakovati kakršnihkoli sprememb na področju zdravstva. Čeprav bi morali biti ravno zavarovanci tisti, okoli katerih bi se moral ta krog interesov zaključiti.

V Sloveniji je krajša življenjska doba (za moške 5 let), visoka smrtnost zaradi možganske kapi, visok delež amputacij pri diabetikih, slabše petletno preživetje bolnikov z nekaterimi raki (najpogostejši so raki dojk, na materničnem vratu, debelem črevesu). Izstopa visoka stopnja duševnih bolezni, visoka samomorilnost, visoka smrtnost v prometnih nezgodah.

Kadrovska podhranjenost zdravstvenega osebja
Ob kadrovski podhranjenosti v primerjavi s povprečjem OECD ima Slovenija 2,6 proti OECD 3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev in nizki prispevni stopnji glede na BDP, kjer Slovenija zaseda komaj 24. mesto. Iz tega je razvidno, da postaja sistem zdravstvenega varstva za slovenske državljane vse slabši. Za Slovenijo zaostajajo le še države, kot so Poljska, Estonija, Latvija, Madžarska, Romunija, Slovaška, tako da se težko prištevamo med napredne države, ki dobro skrbijo za svoje državljane. “Uveljavljeni profesorji in zdravniki so tisti strokovnjaki, ki pokažejo smer razvoja, in ne nekdo, ki nima veze z zdravstvom. Zato ne gre pričakovati dobrih rezultatov,” je jasna Alenka Forte. Dokler bo država nastavljala direktorje, ki niso iz medicinske stroke, potem ne bo razvojnega zdravstva.

Mladi zdravniki v službo na tuje
Zaskrbljujoče je, da Slovenijo vsako leto zapušča vedno več mladih zdravnikov. Na kakšen način in kako urediti problematiko zaposlovanja mladih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, pa je nacionalna sramota. Na eni strani predolge čakalne vrste bolnikov in na drugi strani vrsta brezposelnih mladih zdravnikov, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. Večina se jih potem odloči za delo v tujini.

Primer Cimerman ali ena od anomalij našega zdravstva

Takih anomalij v sistemu bi se naša zdravstvena politika morala zavedati,« pove bivši direktor zdravstvenega zavoda dr. Franc Cukjati.

“Takih anomalij v sistemu bi se naša zdravstvena politika morala zavedati,” pove bivši direktor zdravstvenega zavoda dr. Franc Cukjati.

Po Cukjatijevih besedah je primer Cimerman zelo poučen. V prvi vrsti, ko je dotični zdravnik v Sloveniji začel izgubljati možnost za zaslužek, je odšel v tujino in služil naprej. Zavarovalnice ob tem ni zanimalo, ali Cimerman presega program in ali ima ustrezno licenco, ampak je plačala vse storitve, ki jih je opravil. Brez čakalnih dob. Taista zavarovalnica pa žilnega kirurga pri nas – v primeru preseganja programa –  ne bo plačala, čeprav so pri nas dolge čakalne dobe. “To je prvi poduk, da stvari niso urejene. Takih anomalij v sistemu bi se naša zdravstvena politika morala zavedati,” pove bivši direktor zdravstvenega zavoda dr. Franc Cukjati. Ravno zdravniška zbornica je v vlogi, da nadzoruje ter ima v ta namen tudi pooblastila in finančna sredstva s strani države.

Nadzor nad zdravniki je slab
Aktivnih zdravnikov je v Sloveniji približno šest tisoč, nalog za nadzor pa dobijo za približno sto zdravnikov na leto. To pomeni, da bi v 40 letih vsak drugi zdravnik bil enkrat nadzorovan. Zdravniška zbornica je tudi sama podala zahtevo po večjem presajanju zdravnikov in večjem številu nadzora. Ministrstvo za zdravje pa je vsa ta leta število nadzora zmanjševalo. Navedeni razlogi ministrstva za tako nepremišljene poteze so stroški. Tak ciljni nadzor, kot v primeru Cimerman, stane državo približno tisoč evrov. Zdravniška napaka pa stane približno deset tisoč evrov. V prihodnje pa z ministrstva obljubljajo povečan obseg nadzora. “Ni dovolj, da se mediji zgražajo ob primeru Cimerman, morala bi se tudi vlada in ministrstvo,” je konkreten dr. Cukjati. Primer je razgalil, da Slovenija ne sledi evropskemu pravnemu redu.

Preoblikovanje javnih zavodov za večjo samostojnost
Predlog zdravstvene reforme vsebuje tudi idejo o preoblikovanju javnih zavodov v gospodarske družbe splošnega pomena. Tako bi postali organizacijsko in finančno bolj samostojni, tako glede upravljanja kot glede plačne politike, so prepričani.

Zavodi kot gospodarske družbe
Tako bi postali organizacijsko in finančno bolj samostojni tako glede upravljanja kot glede plačne politike. Ministrstvo naj  vzpostavi zdravstveno mrežo primarne in sekundarne ravni ter na novo definira terciarno dejavnost. Izvajalci, ki bi izpolnjevali zakone, pa bi se nato lahko enakopravno potegovali za mesto v mreži in pogodbe z zavarovalnicami.

Agencija, ki nadzoruje zdravstvo, ali denar sledi bolniku

denar bi moral slediti bolnika,«je razložila o potrebnih spremembah dr. Alenka Forte.

“Denar bi moral slediti bolnika,” je razložila o potrebnih spremembah dr. Alenka Forte.

Ena izmed predlaganih rešitev v reformnem programu je ustanovitev agencije za normative, standarde, kakovost in cen zdravstvenih storitev. “Danes denar sledi zavodu namesto bolniku. Ni pravih cen in sistem je razvrednoten, izvajalci pa se bojujejo z negativnimi bilancami – izgubami. Pacient bi moral biti v središču, slediti bi bilo treba njegovim potrebam in denar bi moral slediti bolnika,” je razložila o potrebnih spremembah dr. Alenka Forte. Država bi morala izvajalce zdravstvene dejavnosti obravnavati enakopravno, državljan oziroma pacient pa mora postati središče zdravstvenega sistema.

Monopol zavarovalnic
Reforma ne zahteva le spremembe zdravstva, pač pa je nujna tudi sprememba zavarovalniškega sistema. “Sistem zdravstvenega zavarovanja sicer mora ohraniti obvezno socialno zdravstveno zavarovanje, vendar je potrebno ZZZS reorganizirati v pravo zdravstveno zavarovalnico z upravo in nadzornim svetom,” meni Fortejeva in dodaja, da se morajo tam zavzemati tudi za uvedbo novega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo starostnikov. Sredstva bi lahko dobili iz trošarin sladkih pijač in tobačnih izdelkov ter nezdrave hrane. “Če bi spremenili zakon, bi s tem denarjem lahko kaj dobrega naredili za prihodnost naših državljanov,” je obrazložila dr. Alenka Forte.

Sredstva za zdravstvo
Po podatkih OECD  v Sloveniji za leto 2015 namenimo za zdravstveno dejavnost 8,7 odstotka BDP (2511 dolarjev – preračunano na kupno moč), kar je pod povprečjem OECD (8,9 odstotka oziroma 3453 dolarjev). Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem (ZZZS) zberemo zaposleni, samostojni poklici in upokojenci 2,434 milijard evrov (68 odstotkov), s prostovoljnimi dopolnilnimi zdravstvenimi zavarovanji 450 milijonov evrov (15 odstotkov), državljani pa s plačili iz žepa za zdravstveno oskrbo namenimo še okrog 400 milijonov evrov (14 odstotkov). Kar 97 odstokov sredstev torej zberemo državljani s prispevki in s plačili iz žepa, le 3 odstotke nameni Vlada RS iz proračuna (predvsem sredstva za Ministrstvo za zdravje), kar je najnižja stopnja med državami EU in OECD.

Ob zbranih sredstvih, ki približno znašajo 3,29 milijarde evrov za leto 2015 in ob podatkih statističnega urada o številu prebivalcev za leto 2015 (1.959.492), znaša absolutni znesek 1.679 evrov/državljana letno.

Reforma zdravstva je tek na deset let
Cilj reforme zdravstva je ob vzdržnosti zdravstvenega sistema izboljšati kakovost medicine, povečati dostopnost državljanov do zdravstvene oskrbe in zagotoviti konkurenčnost slovenske medicine v EU prostoru. Slovenski zdravstveni sistem potrebuje celovito nadgradnjo ob ohranjanju javnega, solidarnostnega in vzajemnega zdravstvenega zavarovanja.

»Bomo videli, ko bo ministrica dobila v roke naš program,« je odgovoril dr.Franc Cukjati o zainteresiranosti ministrice na predloge zdravstvene reforme SDS.

»Bomo videli, ko bo ministrica dobila v roke naš program,« je odgovoril dr. Franc Cukjati o zainteresiranosti ministrice na predloge zdravstvene reforme SDS.

Tako bi lahko dosegli transparentnost obsega in vrste pravic ter konkurenco med zavarovalnicami in izvajalci. To bi povzročilo skrajšanje čakalnih vrst ter vplivalo na učinkovitejše delo, zaradi česar bi se storitve na državni ravni pocenile.

Ali je ministrica zainteresirana za predloge reforme zdravstvenega sistema, pa dr. Cukjati odgovarja z nasmeškom: “Bomo videli, ko bo dobila v roke naš program.”

Brezbrižnost države do zdravja državljanov
Ali se zavedamo, čemu imamo ministrstvo za zdravje, ki je v službi posameznika, državljana, bolnika?Zdravje je prednostna vrlina, ki si jo želimo. Biti zdrav je naše bogastvo. Država je odgovorna, da naredi spremembe, da pacient ni več nebodigatreba, ki ga potiskajo v čakalne vrste. Očitno se država ne obremenjuje, da hodijo državljani po zdravje čez mejo. Čeprav vsi prispevamo sredstva v zdravstveno malho in država s tem denarja dela neracionalno, tudi kdaj nemarno. Pa ne bomo na koncu o aferah. Gre za denar vseh nas. Zdravstvo mora služiti narodu. Vsaj za ceno našega denarja.

Sofija Pika Simič