fbpx

Neznano: Posledice na zdravju ljudi, ki so preboleli covid-19

Foto: iStock

Že letos spomladi so prihajala poročila o pretiranem odzivu imunskega sistema na novi koronavirus. A še vedno ni znano, zakaj se imunski sistem nekaterih na COVID-19 tako dramatično odzove. Prav tako se ne ve, kakšne bodo dolgoročne posledice na zdravju ljudi, ki so preboleli virus.

Imunski sistem je največji človekov organ. Je povsod v telesu, začenši s prebavili in pljuči. Je nekakšno srce našega organizma, smo lahko slišali prof. dr. Boruta Štruklja, mag. farm. v Nasvetu, ki je bil predstavljen na SBC Webinarju (Klub slovenskih podjetnikov, YouTube, 24. novembra 2020). Dr. Štrukelj je na Fakulteti za farmacijo UL vključen v svetovanje in pripravo pisnih gradiv (seminarji, webinarji, monografije, publikacije) v zvezi s prehrano, z vitamini, minerali in aktivatorji imunskega sistema v času epidemije bolezni COVID-19.

Kaj je imunski sistem?
Dr. Štrukelj razloži, da so imunski sistem celice in tkiva v našem organizmu, ki nam omogočajo zaščito pred bakterijami, virusi in glivami, odstranjevanje odmrlih celic, odstranjevanje nenormalnih (rakavih) celic. Z oslabljenim imunskim sistemom so povezane številne bolezni. Ne samo okužbe z virusi in bakterijami, pač pa tudi debelost, sladkorna bolezen tipa 2, nekatera rakava obolenja, luskavica (če se aktivira), kronična vnetja (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, revmatoidni artritis) in dermatitis. Kako deluje imunski sistem? Kjer koli pride do vstopa zunanjih bakterij, virusov in gliv v naše telo, naj bo to skozi usta, dihala, prebavni trakt ali prek kože, jih naš antigen prezentirajoče celice razpoznajo kot tujek, aktivirajo se obrambni procesi.

Redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani Borut Štrukelj. (Foto: STA)

Kaj se zgodi pri bolezni COVID-19?
Kot opiše dr. Štrukelj, se naš organizem na virus odzove tako, da želi zaščititi telo in ubiti tujek. Zato sprošča provnetna telesa. V primeru virusa sars-cov-2 se imunski sistem aktivira pretirano. Če pride virus v spodnje dihalne poti, molekule privlačijo različne obrambne mehanizme, predvsem pa tekočino. Zaradi tega prihaja do zalitja pljučnih mešičkov, kar pomeni, da pljuča ne morejo več izmenjati kisika z drugimi organi. Pojavijo se problemi pri napredovanju bolezni. To lahko privede do hipoksemije pljuč in drugih organov ter do njihove odpovedi.

Kako krepimo imunski sistem?
Dr. Štrukelj pravi, da so celice imunskega sistema so zelo aktivne. Ob tem se sprošča veliko prostih kisikovih radikalov. Poleg tega pa omenjene proste kisikove radikale sprošča tudi okolica. Zato potrebujemo regeneracijo celic. Pomagajo nam antioksidanti (vitamin C, likopen, vitamin E, polifenoli iz rastlin, prav tako vitamin D, ki ima pri tem prav posebno vlogo). Dnevni odmerek za krepitev oziroma aktiviranje imunskega sistema, ki ga v sezoni virusnih obolenj priporoča prof. dr. Borut Štrukelj, je do 1 gram vitamina C, 1000 enot vitamina D in majhna žlička pivskega kvasa. Priporočljivo je tudi redno gibanje na svežem zraku.

“Imunski sistem je ponorel”
Kot smo zapisali, še vedno ni znano, zakaj se nekaterim imunski sistem na novi koronavirus tako dramatično odzove. “Imunski sistem je ponorel in uničuje vse pred sabo. Citokinska nevihta, ki vodi v toksični šok. Troponin v višavah kaže na vnetje srčne mišičnine. Pazi, govorimo o normalnem 15-letniku brez kakršnihkoli bolezni!” je Janja Cerar na družbenem omrežju Facebook opisovala delovanje COVID-19 pri 15-letnem sinu Luki. To je njena zgodba (ki še ni končana). »Covid-19, kaj je to že za ena gripica? No, naš Luka je imel covid pred dobrim mesecem. Povišana temperatura, malo kašljanja, kot brezvezen prehlad, vsega skupaj konec v parih dneh. Če ne bi bilo tega medijskega pompa, sploh ne bi vedeli, da ima koronavirus, tako pa smo 17. 10. dobili potrditev v obliki pozitivnega testa. Super, prebolel je, s tem smo opravili.

V nedeljo, 15. 11., se pravi mesec dni kasneje, pa dobi hudo vročino, bruhanje, driska, glavobol. Korona tole ne bo, saj jo je dal že čez!? Vseeno gremo v COVID ambulanto. Ponoven test sicer pokaže, da je še vedno pozitiven, vendar ni več obolel ali kužen, potrebne bodo dodatne preiskave.

Potem pa roller-coaster (vlak smrti, op. p.). Iz ZD ga pošljejo na infekcijsko, kjer ga zadržijo. Multiorganski zapleti. Imunski sistem je ponorel in uničuje vse pred sabo. Citokinska nevihta, ki vodi v toksični šok. Troponin v višavah kaže na vnetje srčne mišičnine. Pazi, govorimo o normalnem 15-letniku brez kakršnihkoli bolezni! Diagnoza: večorganski vnetni sindrom pri otrocih v povezavi s COVID-19 (angl. multisystem inflammatory syndrome in children, MIS-C). Sledi terapija z imunoglobulini, kortikosteroidi, vse, da se čim prej ustavi to divjanje.

Ta teden je že precej precej bolje. Iz infekcijske je bil najprej prestavljen na (pol)intezivni oddelek na pediatriji, sedaj je pa že na “navadnem” oddelku. In bo tam ostal še vsaj 14 dni. Zdravljenje miokarditisa pa bo trajalo še vsaj pol leta. Držimo pesti, da jo bo odnesel brez večjih in dolgotrajnejših posledic, je svojo izkušnjo s COVID-19 opisala Janja Cerar in na koncu opozorila: “Dragi markoti, anti-waxxerji in ostali google-zdravniki; toliko o tej navadni gripici in naših otrocih, ki so odporni na koronavirus. Saj se jim nič ne more zgoditi, kajne?

Beovićeva: Stanje se še ne izboljšuje
Rezultati kažejo, da smo v Sloveniji z vsemi ukrepi dosegli neki plato, še vedno pa se stanje ne izboljšuje, je minulo nedeljo komentirala stanje v Sloveniji vodja svetovalne skupine za COVID-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović. “To na eni strani pomeni, da če ukrepe sprostimo, bomo imeli v 14 dneh 40 odstotkov slovenskih bolniških postelj zasedenih s covidnimi bolniki, da ne govorim o tem, koliko to pomeni smrtnih žrtev. In če uvedemo hujše ukrepe, je vprašanje, kakšno bo njihovo spoštovanje, saj je že sedaj nekako vtis, da ljudje težko razumejo in težko spoštujejo ukrepe. To se zelo očitno kaže v rezultatih, ki jih imamo,” je dejala infektologinja Beovićeva. Sicer pa rezultati za en dan, ki so tudi z nižjim deležem pozitivnih testov nakazovali morebitno izboljšanje, ne pomenijo nič. “Treba je upoštevati trende in gledati epidemijo iz različnih zornih kotov. Ne samo števila okuženih in deleža, ampak tudi število tistih, ki potrebujejo bolnišnice. Teh je nekaj več, a ta podatek ni presenetljiv, ker je čez vikend manj odpuščanja,” je dodala strokovnjakinja, ki pa je ocenila, da podatki za minulo soboto ne pomenijo nič dobrega za razmišljanje o morebitnem sproščanju ukrepov.

Kaj nam je pomembno?
V družbi se moramo, tako Beovićeva, dogovoriti, kaj je tisto, kar nam je pomembno. “To je neka družbena odločitev, s katero pravzaprav medicinska stroka nima dosti,” je še dejala Beovićeva in spomnila na znane mehanizme prenosa okužb in na to,  da je COVID-19 nevarna bolezen. Infektologinja meni, da bi ljudje lahko naredili vse za to, da bi si naredili »kolikor toliko primerne božične in novoletne praznike«. Na vsakem posamezniku je, tako Beovićeva, ali bo vplival na to, da okužb ne bo.

Petra Janša